VSL sklep I Cpg 1401/2011

Jedro

Bistvo pritegnitve poravnalnega odbora v postopek ni le v izdelavi strokovnega stališča o primernosti denarne odpravnine, pač pa zlasti njegovo aktivno ravnanje v smeri spodbujanja in opozarjanja udeležencev postopka k sklenitvi poravnave.

Čeprav nagrada po 2. členu Pravilnika zajema študij zadeve, udeležbo na sejah in izdelavo mnenja, pri čemer ne omenja tudi postavke poravnavanja, so naloge poravnalnega odbora določene v ZGD-1 in ne v Pravilniku. To pomeni, da gre poravnalnemu odboru celotna nagrada, predvidena v 2. členu Pravilnika šele, ko/če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se članom poravnalnega odbora odmeri nagrada za izdelavo mnenja o primerni denarni odpravnini, in sicer N. V. P. v znesku 730,55 EUR, povečano za 20 % v znesku 146,11 EUR, ki se nakaže na račun AA, N. K. C. v znesku 591,99 EUR, povečano za 6 % prispevek po ZPIZ v znesku 35,52 EUR, ki se nakaže na TRR št. BB, in D. K. v znesku 647,49 EUR, povečano za 6 % prispevek po ZPIZ v znesku 38,85 EUR, ki se nakaže na TRR št. CC.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom članom poravnalnega odbora odmerilo nagrado za izdelavo mnenja o primerni denarni odpravnini, in sicer N. V. P. v znesku 1.088,19 EUR, povečano za 20 % v znesku 212,50 EUR, N. K. C. v znesku 878,10 EUR, povečano za 6 % prispevek po ZPIZ v znesku 51,00 EUR, in D. K. v znesku 933,60 EUR, povečano za 6 % prispevek po ZPIZ v znesku 51,00 EUR (1. točka izreka). Odločilo je še, da se odmerjena zneska nagrade za N. K. C. in D. K. po plačilu 6 % prispevka za ZPIZ kot avtorski honorar nakažeta na v 1. točki izreka navedena TRR (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep so zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložili pritožbo predlagatelji in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je o pritožbi predlagateljev že odločalo in je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugotovilo je, da je bila v prvotno izpodbijanem sklepu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1.

6. Po 1. odstavku 609. člena ZGD-1 sodišče lahko pridobi mnenje poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja in ga mora pridobiti, če to zahteva kateri od udeležencev postopka. Poravnalni odbor mora mnenje predložiti brez nepotrebnega odlašanja. Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pravdni postopek. Poravnalni odbor opozori udeležence postopka na možnost poravnave in jim pomaga, da se poravnajo (1. odstavek 610. člena ZGD-1).

7. Člani poravnalnega odbora so sodišču prve stopnje dne 05. 07. 2011 predložili specificiran stroškovnik, s katerim so v skladu z 2. členom Pravilnika o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (Ur. list RS št. 13/2010, 53/2011, v nadaljevanju: Pravilnik) priglasili nagrado za študij zadeve, udeležbo na seji dne 01. 07. 2010 in izdelavo mnenja. Pojasnili so, da so se seje dne 01. 07. 2010 udeležili sami in nanjo niso vabili udeležencev predmetnega postopka, pri čemer Pravilnik ne določa meril, kako naj se določi nagrada, če seje ni oziroma je sej več. Sodišče prve stopnje jim je priglašeno nagrado v celoti priznalo.

8. Pritožba pravilno opozarja, da je procesni položaj poravnalnega odbora sicer zelo približan, a ne povsem izenačen položaju sodnega izvedenca v (ne)pravdnem postopku. Gre za posebno telo, sestavljeno iz kvalificiranih strokovnjakov s področja prava, računovodstva, financ in revizije (2. odstavek 615. člena ZGD-1), ki naj bi s svojo strokovno ekspertizo in izkušnjami pomagali sodniku pri odločanju, hkrati pa si tudi prizadevali, da udeleženci postopka spor rešijo s poravnavo. Moč poravnalnega odbora je torej predvsem v njegovi strokovni avtoriteti. Racionalno jedro je, da naj se spor čim prej konča z za vse udeležence sprejemljivim kompromisom in s čim nižjimi stroški, zato je pomembno, da ima odbor možnost, da udeležence poskuša prepričati o smiselnosti sklenitve poravnave, ki ima po potrditvi sodišča moč sodne poravnave (drugi odstavek 610. člena ZGD-1) (doc. dr. Saša Prelič: Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah, Podjetje in delo 2010, št. 7, str. 1000, GV Založba, d.o.o., 06. 10. 2010, enako tudi prof. dr. Marjan Kocbek in doc. dr. Saša Prelič: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) z novelo ZGD-1C, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 101 in 102).

9. Bistvo pritegnitve poravnalnega odbora v postopek torej ni le v izdelavi strokovnega stališča o primernosti denarne odpravnine, pač pa zlasti njegovo aktivno ravnanje v smeri spodbujanja in opozarjanja udeležencev postopka k sklenitvi poravnave. Nenazadnje tako izhaja tudi že iz same jezikovne razlage imena odbora. Tudi po 3. odstavku 306. člena ZPP, ki se v skladu s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1 smiselno uporablja v konkretnem postopku, pa mora sodišče (v konkretnem primeru poravnalni odbor) ves čas paziti na možnost za sklenitev (sodne) poravnave, stranke ves čas na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo. Gre torej za obveznost in ne pravico oziroma možnost sodišča (poravnalnega odbora) v smeri spodbujanja (sodnih) poravnav (N. Betetto, A. Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 38).

10. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi poravnalni odbor izvajal kakršnekoli aktivnosti v smeri spodbujanja oziroma opozarjanja udeležencev k sklenitvi poravnave, pri čemer celo sam priznava, da je opravil zgolj eno sejo, na katero pa ni vabil udeležencev postopka, in ob upoštevanju, da mu je sodišče prve stopnje celo s sklepom z dne 06. 04. 2010 (7. točka izreka sklepa, list. št. 20) naložilo, da mora pred vsako pomembnejšo fazo svojega odločanja opozoriti udeležence na možnost poravnave in jim pomagati, da se poravnajo, pritožbeno sodišče zaključuje, da poravnalni odbor svojih z zakonom določenih obveznosti ni v celoti in pravilno izpolnil.

11. Čeprav nagrada po 2. členu Pravilnika zajema študij zadeve, udeležbo na sejah in izdelavo mnenja (2. odstavek 2. člena Pravilnika), pri čemer ne omenja tudi postavke poravnavanja, pritožbeno sodišče poudarja, da so naloge poravnalnega odbora določene v ZGD-1 in ne v Pravilniku. To pomeni, da gre poravnalnemu odboru celotna nagrada, predvidena v 2. členu Pravilnika šele, ko/če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni.

12. Ob zaključku, da je imel poravnalni odbor dolžnost bodisi na sejo povabiti udeležence, na kateri bi jih opozoril na sklenitev poravnave, bodisi udeležence kako drugače spodbuditi k sklenitvi poravnave in jim pri tem pomagati, te svoje dolžnosti pa ni izpolnil, je pritožbeno sodišče vsem tri članom poravnalnega odbora ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera nagrado sorazmerno znižalo za 33 %. Pritožbi je torej delno ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremenilo tako, da je članom poravnalnega odbora odmerilo nagrado za izdelavo mnenja o primerni denarni odpravnini, in sicer N. V. P. v znesku 730,55 EUR, povečano za 20 % v znesku 146,11 EUR, N. K. C. v znesku 591,99 EUR, povečano za 6 % prispevek po ZPIZ v znesku 35,52 EUR, in D. K. v znesku 647,49 EUR, povečano za 6 % prispevek po ZPIZ v znesku 38,85 EUR (358. člen ZPP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo (358. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1).

Datum zadnje spremembe:

11.04.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 817/2019
• VSK Sklep I Cpg 102/2018
• VSL sklep II Cp 2344/2011