VSL sklep I Cpg 1377/2011

Jedro

Odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej.

Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku, niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v I. točki izreka spremeni tako, da se tožba glede primarnega zahtevka zavrže;

- v II. in III. točki izreka pa razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna izročiti tožeči stranki v neposredno posest zastavljene premičnine in sicer

- umetniško delo akademskega slikarja A;

- umetniško delo akademskega slikarja B;

- umetniško delo akademskega slikarja C;

- umetniško delo akademskega slikarja D;

- umetniško delo E;

- umetniško delo F;

- umetniško delo akademske slikarke G;

- umetniško delo H;

- umetniško delo akademske slikarke I;

- umetniško delo akademskega slikarja J;

v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.“

V II. točki izreka je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati denarni znesek dosežen s prodajo

- umetniško delo akademskega slikarja A;

- umetniško delo akademskega slikarja B;

- umetniško delo akademskega slikarja C;

- umetniško delo akademskega slikarja D;

- umetniško delo E;

- umetniško delo F;

- umetniško delo akademske slikarke G;

- umetniško delo H;

- umetniško delo akademske slikarke I;

- umetniško delo akademskega slikarja J;

zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo, v roku 15 dni.“

Odločilo je še, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na poziv, da odgovori na pritožbo, sodišče obvestila, da je vseh 10 umetniških del (slik) v stečajnem postopku že prodanih in da so prešle v last in posest dveh kupcev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je v razlogih sodbe opredelilo do odločilnega vprašanja za rešitev spora in sicer do tega, ali je družba S. d.o.o. od A. S. pridobila lastninsko pravico na desetih umetniških delih, na katerih je upnik od A. S. kot zastaviteljice pridobil neposestno zastavno pravico za zavarovanje terjatve v višini 17.000.000,00 SIT do družbe S. V 6. odstavku obrazložitve je sodišče prve stopnje izrazilo svoje prepričanje, da lastništvo pripada toženi stranki, na podlagi „dejstva, da so bile zastavljene premičnine predmet dokapitalizacije tožene stranke, kot tudi iz dejstva, da so v posesti tožene stranke, na lastništvo tožene stranke pa kaže tudi okoliščina, da A. S. ni prijavila izločitvene pravice v stečajnem postopku“.

6. Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati, in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati (1. odstavek 37. člena SPZ). Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je imela tožena stranka na dan začetka stečajnega postopka zastavljene slike v posesti. Nasprotuje pa zaključku sodišča prve stopnje, da je tožena stranka od zastaviteljice pridobila lastninsko pravico v postopku dokapitalizacije. Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa (39. člen SPZ). Pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice z „dokapitalizacijo“ je pravni posel.

7. Pravni posel povzroči nastanek, prenos oziroma prenehanje civilnopravnih pravic in obveznosti. Izjava volje subjekta, ki je udeležen v pravnem poslu, je nujni, bistveni element vsakega pravnega posla. Da pa bi izjava volje povzročila nastanek, spremembo oziroma prenehanje civilnopravnih pravic, mora izjava volje glede vsebine, oblike in lastnosti subjekta, ki izjavlja voljo, izpolnjevati predpostavke, ki jih zakon določa za nastanek, spremembo oziroma prenehanje civilnopravnih pravic.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je postopek povečanja osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo z vložki normiran v določbah ZGD-1 (primerjaj 517. člen ZGD-1). Iz razlogov sodbe ne izhaja, da in kdaj je bil pri toženi stranki sprejet sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, niti da je družbenica prenesla lastninsko pravico na desetih slikah, ki naj bi bile predmet stvarnega vložka na družbo, nenazadnje pa tudi ne, da je bil sklep o povečanju osnovnega kapitala tudi vpisan v sodni register. Ne opredeli pa se sodišče prve stopnje niti do obrazloženih trditev tožeče stranke, ki zanika izvedeno povečanje osnovnega kapitala v letu 2007 s slikami kot predmetom stvarnega vložka; niti do trditev upraviteljice, da iz Inventurnega elaborata z dne 02. 03. 2010 izhaja, da so slike osnovna sredstva tožene stranke na podlagi dokapitalizacije. Pri tem tožeča stranka utemeljeno v pritožbi opozarja, da če je na tej listini sodišče zgradilo svoje prepričanje o dokapitalizaciji, ni pravilno tudi iz razloga, ker Inventurni elaborat na 8. strani vsebuje le opis šestih umetniških del. Ker zaradi teh pomanjkljivosti sodbe ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

9. Navedena bistvena kršitev določb postopka, ki je pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, je narekovala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vendar le glede odločitve o podrejenem zahtevku.

10. Na primarno postavljen zahtevek odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe (4. točka 5. odstavka 342. člena ZFPPIPP). Ker tožeča stranka nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej, je pritožbeno sodišče sicer navidezno njeni pritožbi ugodilo in v izpodbijani I. točki izreka sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbo s primarnim tožbenim zahtevkom zavrglo (prva alineja 1. odstavka 358. člena ZPP).

11. Podrejeni zahtevek je tožeča stranka oprla na določbo 5. odstavka 299. člena ZFPPIPP. Ker v stečajnem postopku ni pravočasno prijavila izločitvene pravice, je za primer, če se slike v stečajnem postopku prodajo, zahtevala, da se ji iz denarnega zneska, ki bo dosežen s prodajo, zmanjšan za stroške prodaje, plača njena zavarovana terjatev. Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki. Iz podatkov INS vpisnika sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje že izdalo sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase, vendar na dan odločitve o pritožbi sklep še ni postal pravnomočen. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe ter v tem delu in posledično v delu, ki se nanaša na odločitev o pravdnih stroških sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu vrnilo zadevo v tem obsegu v ponovno sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.04.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 257/2016
• VSM sklep Cpg 305/97
• VSL sklep Cst 524/2013