VSL sklep I Cp 1751/2011
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.1751.2011 |
| Evidenčna številka: | VSL0067837 |
| Datum odločbe: | 15.02.2012 |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE |
| Institut: | zamudna sodba - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - obročno plačilo sodnih taks - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe |
Jedro
Ker je bil po izdaji zamudne sodbe začet stečajni postopek na toženo stranko, je potrebno pravdni postopek prekiniti, nato pa zadevo obravnavati po določilih 301. člena ZFPPIPP.
Plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.
Izrek
I. Pritožba tožeče stranke zoper sklep se zavrže.
II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo z dne 1. 10. 2010 razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 201.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2008 dalje do plačila ter 5.234,88 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s pripadki.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj jo razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sodba nima razlogov o tem, komu je bila tožba vročena, čeprav bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti pravilnost vročanja (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tudi materialnopravna presoja, ki temelji na pogodbi o pristopu k dolgu oziroma 432. členu Obligacijskega zakonika (OZ), ni pravilna. Predpogoj zapadlosti pristopnikove obveznosti je zapadlost dolžnikove obveznosti. Zatrjevani trenutek zapadlosti obveznosti dolžnika 31. 11. 2008 nasprotuje dokazom v spisu. Iz priložene "Roll over bančni certifikat z garancijo" ne izhaja trenutek zapadlosti plačila obveznosti dolžnika B. R. L. zoper tožnika. Zato pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ni podan in je sodba nepravilna.
3. Skupaj s pritožbo je tožena stranka podala tudi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi. Prvostopenjsko sodišče je njen predlog s sklepom z dne 6. 1. 2011 zavrnilo in odločilo, da je dolžna takso v znesku 3.225,00 EUR plačati v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 268,75 EUR, prvi obrok je zapadel v plačilo 10. 2. 2011, ostali pa vsakega 10. v mesecu v naslednjih enajstih zaporednih mesecih.
4. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka, in sicer v delu, ki se nanaša na obročno plačilo sodne takse, iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da ga pritožbeno sodišče v tem delu razveljavi in toženi stranki naložilo plačilo sodne takse v enkratnem znesku, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Tožena stranka je ustrezno tekoče likvidna, zato je zmoten zaključek sodišča, da naj bi bili podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Edini namen, ki ga s pritožbenim postopkom zasleduje tožena stranka, je zavlačevanje postopka. Obročno plačilo sodne takse postopek še dodatno zavlačuje, saj je tožena stranka pridobila dodatnih 12 mesecev, preden bodo izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje pritožbe.
5. Na pritožbo zoper sodbo je tožena stranka odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane zamudne sodbe.
6. Najprej je moralo pritožbeno sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep. Ugotavlja, da ni dovoljena.
7. Pritožbeno sodišče mora, predno začne vsebinsko obravnavati pritožbo, presoditi, ali je dovoljena. Del preizkusa dovoljenosti pritožbe je tudi preizkus obstoja pravnega interesa pritožnika. Ta je podan, če bi z ugoditvijo njegovi pritožbi dosegel določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Sklep, s katerim je sodišče toženi stranki dovolilo obročno plačilo takse za pritožbo, pa na tožnikov pravni položaj ne vpliva, saj plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe (prim. komentar k 105.a členu ZPP v Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, GV Založba, 4. knjiga na strani 80 ter sklep Višjega sodišča v Celju Cp 186/2011). Pogoji za obravnavanje pritožbe tožene stranke so tako že podani, zato jo je pritožbeno sodišče tudi takoj obravnavalo. Prvostopenjsko sodišče pa bi moralo poskrbeti za izterjavo zapadlih obrokov sodne takse, če jih tožena stranka ni plačala. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP tožnikovo pritožbo zavrglo.
8. Pritožba zoper sodbo je utemeljena.
9. Neutemeljene so sicer vse pritožbene navedbe, saj je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo in presodilo ter dovolj obrazložilo vse pogoje po 318. členu ZPP za izdajo zamudne sodbe.
10. Vendar pa je pritožbeno sodišče z vpogledom na spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti ugotovilo, da je bil zoper toženo stranko po izdaji izpodbijane sodbe začet stečajni postopek. To ima za posledico prekinitev postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ko je postopek prekinjen, sodišče sicer načeloma ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (prvi stavek drugega odstavka 207. člena ZPP). Če pa pride do prekinitve postopka potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja strank, samo odločba pritožbenega sodišča še ni bila izdana, ni ovir za izdajo odločbe pritožbenega sodišča (prim. sodbo VS RS III Ips 41/1997). Ker je tako v tej zadevi, je pritožbeno sodišče pritožbo obravnavalo in ob uradnem preizkusu materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da jo je potrebno razveljaviti.
11. Zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko je namreč potrebno zadevo obravnavati po pravilih, določenih v 301. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Najprej bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali so še podani pogoji za prekinitev postopka. Nato pa, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, ali je tožnik ustrezno prijavil svojo terjatev oziroma storil kakšno procesno dejanje, ki bi vsebinsko predstavljalo predlog za nadaljevanje pravdnega postopka zoper stečajnega dolžnika (tretji odstavek 301. člena ZFPPIPP), saj je sicer njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala. Če pa je bila v tej pravdi uveljavljena terjatev v stečajnem postopku priznana, je prenehala pravna korist za vodenje te pravde (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).
12. Glede na obrazloženo je moralo drugostopenjsko sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje, da bo prvostopenjsko sodišče ugotovilo dejstva, ki so glede na določila 301. člena ZFPPIPP relevantna za razsojo v tej zadevi (355. člen ZPP).
13. zrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.
Zveza:
ZFPPIPP člen 301.
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 11.04.2012
