VSL sklep II Cp 3198/2011

Jedro

Pri presoji, kdo v primeru umika tožbe nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela, je tako nerelevantno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka spremeni tako, da se tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke za postopek na prvi stopnji v višini 698,16 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 72,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 866,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (2. točka izreka).

2. Proti sklepu se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in se pri tem sklicuje na nesklepčnost zahtevka, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odločitvi o stroških. Dalje se sklicuje na nepoštena pogajanja tožnika, zaradi česar ne obstajajo utemeljeni razlogi za vložitev tožbe. Tožena stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da je sklenitev kupoprodajne pogodbe pomenila izpolnitev zahtevka s strani tožene stranke, saj tožeča stranka tožbe na izpraznitev ne bi vložila, če bi bila podlaga za bivanje tožene stranke v njenem stanovanju zakonita, kar do sklenitve prodajne pogodbe ni bila. Zanika pritožbene navedbe glede nesklepčnosti zahtevka in navedbe glede poštenosti pogajanj označi kot nepomembne. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno, s stroškovno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri presoji, kdo nosi stroške postopka je tako odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela je tako nerelevantno (prim. N. Betteto: Pravdni postopek – zakon s komentarjem; Uradni list: GV Založba 2005-2006, 2. knjiga, stran 46). Pritožbeno sodišče se zato do pritožbenih navedb, ki merijo na neutemeljenost, nesklepčnost tožbenega zahtevka ter nepoštenost pogajanj pred vložitvijo tožbe, ne bo opredeljevalo.

6. Tožeča stranka je tožbo, s katero je zahtevala izpraznitev svojih nepremičnin in plačilo uporabnine umaknila po tem, ko je z ženo toženca sklenila kupoprodajno pogodbo za te nepremičnine. Tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi se toženec izselil iz stanovanja, pač pa vsled drugačnega dogovora, ki ga je uspela skleniti s tožencem oziroma njegovo ženo, na podlagi katerega je toženec pridobil pravico do bivanja v stanovanju. Tudi vtoževane uporabnine toženec ni plačal. V kupoprodajnih pogodbah je sicer dogovorjeno, da kupec dolg iz naslova akumuliranih neplačanih preteklih najemnin v višini 1.695,20 EUR (po obeh pogodbah torej 3.390,40 EUR) nakaže prodajalcu, vendar plačilo po pogodbah ni mogoče šteti kot izpolnitev zahtevka za plačilo uporabnine.

7. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, pri tem pa umik ni bil posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžna tožencu povrniti njegove stroške postopka na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče je tako na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Stroške je pritožbeno sodišče odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi, toženi stranki pa je priznalo nagrado za postopek v višini 544,70 EUR (tar. št. 3100), 20 EUR kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002) ter 17,10 EUR stroškov za fotokopiranje (tar. št. 6000 – 114 strani x 0,15 EUR), vse skupaj povečano za 20 % DDV, kar skupaj znese 698,16 EUR.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerjalo od vrednosti spornega predmeta, ki se s pritožbo izpodbija (866,64 EUR). Toženi stranki je sodišče priznalo 50 EUR kot nagrado za postopek (tar. št. 3220 – s pritožbo se izpodbija zgolj odločitev o stroških), 10 EUR kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002) ter 20% DDV. Skupaj znašajo stroški tožene stranke za postopek s pritožbo 72,00 EUR.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 874/2009
• Sklep I Up 574/2003
• Sklep I Up 60/2003