<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1044/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.1044.2011
Evidenčna številka:VSL0069467
Datum odločbe:15.11.2011
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:vrednost spornega predmeta - odmera stroškov - umik tožbe - opredelitev stranke - napačna označba stranke

Jedro

Ne gre za primer, ko za sodišče in toženko ni sporno, kdo dejansko je toženka v postopku, kar bi posledično pomenilo, da ima tožnica možnost napako nepravilne označbe odpraviti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati nadaljnje stroške postopka v višini 648,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 96,96 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati nadaljnje stroške postopka v višini 1.655,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in toženki v 15 dneh naloži plačilo stroškov postopka po odmeri sodišča, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi, tožnici pa v 15 dneh naloži v plačilo priglašene stroške za odgovor na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predmetni zadevi je upnik (tožnica) vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika (toženko) INTERxxx, d.o.o., T. Zoper izdani sklep o izvršbi je toženka INTERxxx, d.o.o., K., ugovarjala in sodišče prve stopnje je dne 8.4.2009 izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani. Dne 28.2.2011 je tožnica v izogib nadaljnjim stroškom postopka podala umik tožbe, pri čemer je sodišče prve stopnje s posebnim – izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka (7. odstavek 163. člena ZPP).

6. Tožnica v pritožbi najprej navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu toženko napačno označilo, saj je bila že po predlogu za izvršbo in tekom celega postopka stranka tega postopka družba INTERxxx SG, d.o.o., T (- v stečaju od dne 22.3.2011). V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da morata biti stranki postopka že v tožbi (smiselno predlogu za izvršbo) in nato ves čas postopka določno in individualno opredeljeni, pri čemer sam zapis v uvodu tožbe in nato sodbe ni vedno odločilen, saj je pomembno predvsem, kako sta opredelitev stranke razumela toženka in sodišče (sodba II Ips 701/2004 z dne 14.9.2006 in VSL sodba I Cp 509/2010 z dne 15.4.2010).

7. V konkretnem primeru je tožnica predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložila zoper družbo INTERxxx, d.o.o., T, matična številka: xxx, postopek pa se je nato ves čas vodil zoper to isto družbo, pri čemer je bila v nekaterih primerih ta označena z naslovom T, v drugih pa K. Po vpogledu v AJPES pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za dve različni pravni osebi (z različnim imenom, naslovom in družbeniki), in sicer za družbo INTERxxx SG, d.o.o., T - v stečaju (matična številka: xxx) in družbo INTERxxx, d.o.o., K. (matična številka: yyyy). Upoštevajoč navedeno in pritožbena navajanja je torej tožnica toženko v predlogu za izvršbo napačno označila, kar je v tem primeru odločilno. Ne gre namreč za primer, ko za sodišče in toženko ni sporno, kdo dejansko je toženka v postopku, kar bi posledično pomenilo, da ima tožnica možnost napako nepravilne označbe stranke odpraviti. V konkretnem primeru namreč ni jasno, kdo naj bi bila sedaj stranka postopka na pasivni strani, oziroma iz predloga za izvršbo in glede na tek postopka kljub nedoslednostim z naslovom izhaja, da je toženka INTERxxx, d.o.o., in ne INTERxx SG, d.o.o. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je očitno tudi toženka razumela, da se postopek vodi proti njej, saj je sklepu o izvršbi ugovarjala, nato pa vlagala pritožbe, pri čemer tudi iz pooblastila pooblaščencu (list št. 18) izhaja, da ga je za predmetno pravdo pooblastila ravno toženka in ne INTERxxx SG, d.o.o. Takšne napake, ki bi pomenila spremembo identitete toženke, zato ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom, pač pa bi tožnica bodisi morala spremeniti tožbo po 187. členu ZPP (kar v sedanji fazi ni več mogoče) bodisi vložiti novo tožbo zoper pravo toženko.

8. Ker je tožnica očitno vložila tožbo zoper napačno pravno osebo (INTERxxx, d.o.o.), ki ni v stečaju, in ne zoper INTERxxx SG, d.o.o. - v stečaju, so njene navedbe glede stečajnega postopka in s tem povezanim zatrjevanjem, da je pooblaščenec toženke neupravičeno (brez pooblastila stečajnega dolžnika) priglasil stroške postopka, brez pomena.

9. Pritožbeno sodišče se je zato v nadaljevanju ukvarjalo s pravilnostjo priznanja in odmere priglašenih stroškov toženke, ki jih je ta priglasila po svojem pooblaščencu z vlogo z dne 3.6.2011.

10. Določba 158. člena ZPP pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, ki so ji nastali v zvezi ali zaradi tožbe. Ne glede na to je pritožbeno sodišče mnenja, da tožnica ni dolžna kriti tudi stroškov pritožbe toženke zoper popravni sklep z dne 29.4.2009 v znesku 324,60 EUR, s katerim je sodišče prve stopnje popravilo znesek glavnice, saj ti stroški niso potrebni v smislu 155. člena ZPP, o pritožbi pa tudi ni bilo odločeno oziroma z njo toženka ni uspela. Prav tako tožnica ni dolžna kriti stroškov ugovora zoper plačilni nalog z dne 7.3.2011 za pritožbo zoper popravni sklep z dne 29.4.2009 v višini 324,60 EUR, o katerem prav tako ni bilo odločeno, saj postopek s plačilom sodne takse ni poseben postopek v smislu 16. člena ZOdvT, pač pa je del pravdnega postopka, v katerem se odloča o glavni stvari (15. člen ZOdvT) in je zato nagrada odvetnika že zajeta v stroških sestave pritožbe zoper popravni sklep z dne 29.4.2009 – tar. št. 3468 (VSL sklep IV Cp 4726/2010 z dne 10.2.2011). Pritožba je utemeljena tudi v delu, da je bil s sklepom z dne 29.7.2009 predlog toženke za oprostitev plačila sodnih taks zavržen, pri čemer je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Ip 2959/2009 z dne 16.12.2009 pritožbo toženke zavrnilo, napadeni sklep potrdilo, v drugi točki pa izrecno odločilo, da toženka sama nosi stroške pritožbenega postopka. To pomeni, da je bilo o stroških sestave pritožbe zoper sklep z dne 29.7.2009 v znesku 324,60 EUR in takse v višini 33,00 EUR že odločeno, kar pomeni, da o tem z izpodbijanim sklepom ni več mogoče ponovno odločati (res iudicata).

11. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da se v zadevnem postopku skladno z 2. odstavkom 21. člena ZOdvT za odmero odvetniških nagrad, ki se odmerijo glede na vrednost predmeta, uporabljajo določbe o vrednosti po tem zakonu, saj so takse po zakonu, ki ureja sodne takse (ZST-1), določene v nespremenljivih zneskih. Po 1. odstavku 27. člena ZOdvT se v postopku za izterjavo denarne terjatve vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo prav, ko je pri odmeri nagrade po odvetniški tarifi upoštevalo vrednost spornega predmeta v višini 90.280,30 EUR (denarna terjatev) in ne v višini dejanske sporne vrednosti (višina sodne takse).

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v tem delu izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati nadaljnje stroške postopka v višini 648,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (358. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 165. člena ZPP).

13. V skladu s tarifno številko 3220 tarife ZOdvT znaša odvetniška nagrada za pritožbeni postopek zoper druge odločbe (torej ne odločbo o glavni stvari) 50,00 EUR. Tožnici pripada še 20% od priznane nagrade kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve (20 EUR) in sodna taksa v višini 294 EUR; skupaj z DDV pa njeni pritožbeni stroški znašajo 378,00 EUR. Navedene pritožbene stroške (razen sodne takse) je pritožbeno sodišče v znesku 84 EUR priznalo tudi toženki. Ker je tožnica s pritožbo delno uspela (39,17 %), ji mora toženka po medsebojnem pobotanju pritožbenih stroškov povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 96,96 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (2. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).


Zveza:

ZPP člen 155, 158, 187, 319, 328.
ZOdvT člen 15, 16, 21, 21/2, 27, 27/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.03.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYzNTMw