VSL sklep I Cpg 1152/2011

Jedro

Ker v subjektivnem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Glede na navedeno tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka utemeljeno graja odločitev prvostopnega sodišča, ki je zaključilo, da je tožba tožeče stranke z dne 15. 2. 2011 preuranjena in kot taka nedopustna. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo z utemeljitvijo, da niso podane procesne predpostavke za vodenje pravdnega postopka, ker še ni potekel rok iz tretjega odstavka 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (1) (Ur. l. RS, št. 51/1998 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navaja, da v skladu z določbo 67. člena ZIZ dolžnik lahko poda predlog za nasprotno izvršbo, ko je izvršba že opravljena, v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo (subjektivni rok), najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek (objektivni rok). Določbo tretjega odstavka 67. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom istega člena, to je da pred iztekom objektivnega roka dolžnik svoje terjatve ne more uveljavljati v pravdnem postopku, pa si sodišče prve stopnje napačno razlaga.

6. Predlog za nasprotno izvršbo pomeni specifičen, enostavnejši način uveljavljanja obogatitvenega zahtevka, zato ZIZ pred iztekom roka za vložitev predloga za nasprotno izvršbo izključuje možnost obogatitvene tožbe po splošnih predpisih, razen če nasprotna izvršba ni mogoča (70. člen ZIZ).

7. Tožeča stranka v pritožbi ponovi navedbe iz tožbe, da je za razlog za nasprotno izvršbo zvedela, ko ji je banka s poslovnega računa dne 4. 6. 2010, 7. 6. 2010 in 9. 6. 2010 odtegnila zneske v skupni višini 2.407,83 EUR, čeprav je glavnico v znesku 2.300,00 EUR poravnala že 6. 5. 2010. To pomeni, da je subjektivni rok treh mesecev potekel 9. 9. 2010. Ker v tem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Po poteku subjektivnega roka je tožeči stranki ostala zgolj možnost vložitve tožbe zaradi neupravičene pridobitve (pravdni postopek). Glede na navedeno višje sodišče meni, da tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo tožeče stranke kot preuranjeno zavrglo, se tako izkaže za zmotno.

8. Vsled navedenega je bilo potrebno pritožbi tožeče stranki ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev, da tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na določbi prvega odstavka 156. člena ZPP. Le-ta določa, da je stranka dolžna ne glede na izid pravde, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, ali po naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je tožeči stranki primerilo, je pravno zmotno ravnanje prvostopnega sodišča, to je zavrženje tožbe, čeprav bi sodišče prve stopnje skladno z zgoraj navedenim tožbo moralo obravnavati. Tožeča stranka bi bila po prepričanju višjega sodišča upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov le, če bi ti nastali v posledici naključja, ki se je primerilo toženi stranki. Ker pa gre za napako sodišča, to je za naključje, ki se je primerilo njej sami, višje sodišče stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke ne more naložiti v plačilo toženi stranki.

___________________________

(1) Sedaj, po uveljavitvi novele ZIZ-I, četrti odstavek 67. člena ZIZ.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 779/2006
• VSL Sklep II Ip 1893/2018
• VSC Sklep Cpg 116/2019