<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 622/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.622.2011
Evidenčna številka:VSL0062709
Datum odločbe:07.09.2011
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:sodni depozit - sprejem sodnega depozita - položitev pri sodišču

Jedro

Na podlagi prodajne pogodbe pogodbe bi bil predlagatelj dolžan plačati udeležencema znesek 48.010,00 EUR, udeleženca kot upnika pa tega zneska nista hotela prevzeti. Zato so podani vsi pogoji za dovolitev položitve tega zneska pri sodišču.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlagateljevemu predlogu za sprejem zneska 48.010,00 EUR v sodni depozit. Naložilo mu je, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa navedeni znesek nakaže na račun sodišča, depozitarnima upravičencema pa določilo rok petih let od pravnomočnosti sklepa, po katerem zastara pravica dvigniti položena denarna sredstva, ki bodo po izteku roka pripadla Republiki Sloveniji. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Proti sklepu se pritožuje drugi nasprotni udeleženec S. C. st. po odvetniku in posebej po skrbnici. Obe pritožbi predlagata spremembo sklepa in zavrnitev predloga za sodni depozit. Pravdni postopek v zvezi s sporno predpogodbo naj bi še ne bil zaključen, ker je bila vložena revizija, o kateri še ni odločeno. Neplačilo predmetnega zneska kot ostanka kupnine tudi ni pravi razlog, ki predstavlja oviro za vpis lastninske pravice predlagatelja v zemljiško knjigo. Razlog, ki onemogoča vpis lastninske pravice je dejstvo, da Center za socialno delo Kranj posla ni odobril. Pritožitelju je namreč povsem odvzeta opravilna sposobnost, glede na določbo 191. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa sme skrbnik odtujiti varovančeve nepremičnine samo z odobritvijo centra za socialno delo. Smiselno iste razloge navaja tudi pritožba udeleženčeve skrbnice, ki opozarja na to, da pogodbe ni odobril center za socialno delo, da niso podpisi overjeni pred notarjem, da še ni odločeno o reviziji, kot tudi na to, da C. J., ki je pogodbo podpisala, ni več pritožiteljeva skrbnica. Zato tudi ni mogla sprejemati nobenega denarja v imenu varovanca.

3. Predlagatelj je vložil odgovor na pritožbi in predlaga njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo vse pomembne dejanske in pravne razloge, ki utemeljujejo izdajo sklepa o ugoditvi predlogu za sprejem zneska 48.010,00 EUR v sodni depozit. Na te razloge se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje, da jih ne bi ponavljalo.

6. V 170. členu Zakona o nepravdnem postopku je določeno, da mora predlagatelj v predlogu opisati predmet depozita, navesti, v čigavo korist se depozit polaga in razloge, zaradi katerih se polaga. Vse navedeno je predlagatelj v predlogu navedel, pri čemer je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj razlogov, zaradi katerih predlaga sprejem zneska v sodni depozit. Razlog je upniška zamuda, kar je v skladu z določbo prvega odstavka 302. člena Zakona o obligacijskih razmerjih razlog, zaradi katerega sme dolžnik položiti dolgovano stvar pri sodišču. Da nasprotna udeleženca nista hotela sprejeti zadnjega obroka kupnine iz prodajne predpogodbe z dne 29.12.2004, je predlagatelj izkazal. Prav tako je iz v prvostopnih razlogih citiranih sodnih odločb razvidno, da je navedeno prodajno predpogodbo šteti kot prodajno pogodbo. Na podlagi te pogodbe bi bil predlagatelj dolžan plačati udeležencema znesek 48.010,00 EUR, udeleženca kot upnika pa tega zneska nista hotela prevzeti. Ob navedenem pa so podani vsi pogoji za dovolitev položitve tega zneska pri sodišču.

7. Prodajna predpogodba oziroma pogodba z dne 29.12.2004 je zavezovalni pravni posel. Iz njega izhajajo pravice in obveznosti skleniteljev pravnega posla. Obveznost predlagatelja je, da plača kupnino v skladu z določbami pogodbe, obveznost udeležencev pa, da po prejemu celotne kupnine predlagatelju omogočita vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo. S samo sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla še ne pride do odtujitve nepremičnine. Sprememba lastninskega stanja je mogoča šele po izdaji zemljiškoknjižnega dovolila in izpolnitvi drugih pogojev v skladu z določbami Zakona o zemljiški knjigi. Lastninska pravica se namreč pridobi na podlagi veljavnega pravnega posla šele z vknjižbo v zemljiški knjigi. Zavezovalni pravni posel, ki ga je skrbnik sklenil glede nepremičnine varovanca brez predhodne odobritve centra za socialno delo še ne predstavlja odtujitve varovančeve nepremičnine. Takšen zavezovalni pravni posel zato ni ničen, ali pa se bo lahko predlagatelj na njegovi podlagi vknjižil v zemljiško knjigo, je odvisno od tega, ali bo izpolnil pogoje, ki jih za tak vpis predpisuje zakon o zemljiški knjigi, to je, ali bo izposloval ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo in odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo, kot je to določeno v drugem odstavku 35. člena ZZK-1. Predpogoj za pridobitev odobritve in zemljiškoknjižnega dovolila pa je izpolnitev obveznosti iz same pogodbe, to je plačilo celotne kupnine.

8. Razlogi za položitev zneska na sodni depozit so torej podani in tako pritožbi nista utemeljeni ter ju je pritožbeno sodišče zavrnilo.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspele pritožbe in dejstva, da predlagatelj z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji.


Zveza:

ZNP člen 170.
ZOR člen 302, 302/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.03.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYzMzQ4