VSL sklep I Cp 552/2011
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.552.2011 |
Evidenčna številka: | VSL0062651 |
Datum odločbe: | 01.09.2011 |
Področje: | ZEMLJIŠKA KNJIGA |
Institut: | vpis v zemljiško knjigo - vknjižba lastninske pravice |
Jedro
Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 30. 9. 2009, s katerim je slednja na nepremičninah parc. št. 1565/1, 1569/1, 1570/1, 1570/4, 1571/2, 1572/3, 1573/4 in 1572/1 k. o. X. dovolila vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice do 419/10.000.
Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka, proti kateri je dovoljena navedena vknjižba. Navaja, da se izpodbijani sklep ne ujema z vsebino pogodbenih določil in da so tudi intabulacijske klavzule v delu, ki se nanaša na parc. št. 1569/1, 1572/3 in 1572/1 k. o. X., v neskladju z vsebino pogodbe. To je ugotovila tudi predlagateljica, saj je po vložitvi obravnavanega zemljiškoknjižnega predloga vložila še dva zemljiškoknjižna predloga s pravilnim idealnim deležem, in sicer 335/10.000 na funkcionalnem zemljišču in 419/10.000 na stavbi. Nadalje navaja, da so bile v kupoprodajni pogodbi določene parc. št. izrecno izločene, zato se tudi zemljiškoknjižni predlog ne more nanašati na vpis lastninske pravice na teh parc. št.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na vpis lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1569/1, 1572/3 in 1572/1 k.o. X., razveljavi in da na funkcionalnem zemljišču vpiše pravilni idealni delež do 335/10.000, na stavbi pa do 419/10.000. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka.
Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Nasprotna udeleženka zmotno trdi, da ni podlage za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice na nepremičninah parc. št. 1569/1, 1572/3 in 1572/1 k.o. X.. Tako se neutemeljeno sklicuje na določilo 3. člena Kupoprodajne pogodbe z dne 21. 4. 1997, ki jo je njena pravna prednica sklenila s predlagateljico, na podlagi katere je slednja predlagala vpis lastninske pravice. V skladu s tem pogodbenim določilom so bile navedene nepremičnine res izločene iz prodaje. Vendar pa je v 3. členu Aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 23. 10. 2000, ki je prav tako podlaga predlaganega vpisa lastninske pravice, določeno, da se v 3. členu Kupoprodajne pogodbe doda nov odstavek, ki določa, da prodajalec – pravna prednica nasprotne udeleženke dovoljuje vpis deleža do 419/10.000 tudi na navedenih treh nepremičninah. Nadalje je v 4. členu Aneksa določeno, da se Kupoprodajna pogodba spremeni tudi v 7. členu, in sicer tako, da prodajalec dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico do 419/10.000 tudi na navedenih treh nepremičninah, kot je to pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu. Pritožbeni očitek o neskladnosti zemljiškoknjižnega dovolila, pogodbenih določil in izpodbijanega sklepa je tako neutemeljen. Podani so torej pogoji za dovolitev predlaganega vpisa iz prvega odstavka 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
V zvezi s pritožbenimi navedbami o kasneje predlaganih vpisih glede spornih nepremičnin, s katerimi naj bi bil predlagan vpis drugačnega – pravilnega idealnega deleža predlagateljice na teh nepremičninah, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora zemljiškoknjižno sodišče o vpisih glede posamezne nepremičnine odločati po vrstnem redu. Ta pa se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje (122. člen ZZK-1). Kasneje vloženi zemljiškoknjižni predlogi glede spornih nepremičnin torej niso predmet tega postopka, v katerem se odloča le na podlagi in v okviru predlagateljičinega predloga, vloženega dne 24. 6. 2005 (glej tudi prvi odstavek 125. člena ZZK-1).
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).
Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 19.03.2012