VSL sklep I Cpg 1006/2011

Jedro

Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati znesek 1.214,74 EUR v roku osem dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Pg 442/2009 z dne 6.6.2011, s katerim je ugodilo predlagani začasni odredbi in toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin.

2. Zoper izpodbijani sklep je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugovoru tožene stranke ugodi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izdalo predlagano začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve (dveh) toženčevih nepremičnin zaradi zavarovanja denarne terjatve tožeče stranke. Sklenilo je, da sta podana oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to sta verjeten obstoj terjatve kot tudi nevarnost, da bi bila zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. V zvezi z obstojem drugega pogoja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila po vložitvi tožbe (dne 14.10.2009) v zemljiško knjigo na toženčevi nepremičnini, vpisani z ID znakom ..., posamezni del št. 3, dne 30.11.2010 vknjižena hipoteka za zavarovanje terjatve v višini 80.000,00 EUR.

5. Kot to določa drugi odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/58 s spremembami; nadalje: ZIZ), izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve pod pogojem, da upnik (poleg verjetnega obstoja terjatve po prvem odstavku 270. člena ZIZ) verjetno izkaže nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

6. Iz navedenega zakonskega besedila je razvidno, da sta med primeroma naštetimi oblikami tovrstnega razpolaganja s premoženjem navedeni ravnanji odtujevanja in skrivanja premoženja. Pravna teorija med primere ravnanja, pri katerih je izkazana subjektivna nevarnost, šteje razprodajo blaga po nizkih cenah, oddajanje ali neupravičeno in pretirano podarjanje premoženja, zanemarjanje skrbi za ohranitev in vzdrževanje stvari (dr. Siniša Triva, Velimir Belajac in Mihajlo Dika; Sudsko izvršno pravo, Obči dio, drugo izmjenjeno i dopunjeno izdanje, Informator, Zagreb 1984, stran 395).

7. Iz navedenih primerov je razvidno, da za izkaz navedene predpostavke ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Navedeno posredno potrjuje tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je razmejitev med t.i. objektivno in subjektivno nevarnostjo, kot pogojema za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev, obrazložilo prav v smislu dolžnikovega namena, da onemogoči ali oteži uveljavitev upnikove terjatve (primerjaj Up - 147/01 z dne 21.1.2002, točka 3.).

8. V konkretnem primeru je tožeča stranka v zvezi s svojo trditvijo, da tožena stranka obremenjuje svoje premoženje navajala, da je dolžnik v času po vložitvi tožbe s svojim premoženjem razpolagal tako, da je bila na eni od njegovih nepremičnin vknjižena hipoteka za zavarovanje terjatev v višini 80.000,00 EUR ter da je premoženjsko stanje tožene stranke slabo (za tretjino znižani prihodki, poslabšan poslovni izid, manjše število zaposlenih in blokiran poslovni račun v tem letu v skupnem trajanju 15 dni).

9. Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka trditvenemu bremenu za izdajo začasne odredbe ni zadostila. Ker se zahteva izkaz subjektivne in konkretne nevarnosti, slabo premoženjsko stanje kot objektivno dejstvo ni pravno relevantno dejstvo za presojo nevarnosti. To velja tudi ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik po začetku postopka svoje premoženje obremenil. Takšna trditvena podlaga, po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča za sklep, da je tožeča stranka izkazala subjektivno nevarnost v smislu dolžnikovega namena, da onemogoči ali oteži uveljavitev upnikove terjatve.

10. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato treba šteti, da tožeča stranka ni verjetno izkazala subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ). Ker ta pogoj za izdajo začasne odredbe ni izkazan, je pritožba tožene stranke utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ).

11. Ker tožeča stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspela, je dolžna sama nositi svoje stroške tega postopka in toženi stranki povrniti njene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

12. Stroške tožene stranke je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 1.214,74 EUR, in sicer za odgovor na predlog za začasno odredbo 125,70 EUR, nagrado za ugovor 251,40 EUR, 20 % DDV v višini 54,28 EUR, sodno takso za ugovor 16,00 EUR, nagrada za pritožbo 502,80 EUR, 20 % DDV v višini 104,56 EUR, sodno takso za pritožbo 100,00 EUR ter materialne stroške 60,00 EUR (3 x 20,00 EUR). Navedeni znesek je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka v roku osem dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 468/2019
• VSM sklep I Cp 830/2011
• VDSS sklep Pdp 1096/2011