VSL sklep I Cp 975/2011

Jedro

Dedič, ki si (v raznih postopkih) aktivno prizadeva, da kmetija ne bi bila več zaščitena, že po naravi stvari same ne more izkazovati resnega namena obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu zaščitene kmetije.

Določene zdravstvene težave dediča ter oddaljenost njegovega bivališča nimajo nobenega pomena za določitev prevzemnika kmetije.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom določilo za prevzemnika zapustničine zaščitene kmetije sina S. A. Č.. S popravnim sklepom je popravilo napake v številkah zemljiškoknjižnih vložkov, pri katerih so vpisane zemljiške parcele zapustničine kmetije.

2. Zoper oba sklepa se pritožujejo dediči I. Č., A. B., M. Č. in V. Č.. V pritožbi zoper vmesni sklep uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagajo, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajajo, da je prvo sodišče bistveno kršilo določbe postopka s tem, ker ni zaslišalo I. Č. in mu ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Enako velja glede zaslišanja skrbnika dediča F. Š.. I. Č. sploh ni dobil vabila na zaslišanje, poleg tega pa se je opravičil. Sodišče ni upoštevalo, da je S. Č. po poklicu mesar, po drugi strani pa invalidski upokojenec. Zemljišča zapustničine kmetije je oddal v najem brez soglasja ostalih dedičev. To je pojasnil s tem, da se mu ne zdi ekonomsko opravičljivo nabavljati večje kmetijske stroje. Sodišče je ugotovilo, da je obseg živine sedaj veliko manjši kot v času življenja zapustnice, s tem v zvezi pa ugotovi, da ima S. Č. namen obdelovati kmetijska zemljišča. Sodedinjo M. Č., ki je dokazano primernejša za prevzemnika kmetije, je sodišče zavrnilo s posplošeno ugotovitvijo, da njen namen obdelovati kmetijska zemljišča ne obstoji, čeprav se je izobrazila na srednji kmetijski šoli, ne pa za mesarja in je na kmetiji zapustnice delala vse do 26. leta starosti. S svojim delom in zaslužkom je prispevala k ohranitvi in razvoju kmetije, ko je kmetija imela 14 glav živine, to število pa je po odhodu zapustnice v dom padlo. Tedaj je na kmetijo začel hoditi S. Č., ki je posamezna zemljišča oddal v najem. Sodišče je prezrlo, da na kmetiji dela dedič I. Č.. Sodišče ni upoštevalo prispevka I. Č. in M. Č. k ohranitvi kmetije z več desetletji trajajočo pomočjo zapustnici. S. Č. je na kmetijo začel pogosteje zahajati šele po smrti zapustnice. Z ničemer ni dokazal, da je sposoben vodenja in nadzorovanja dela na kmetiji. Trdil je, da se vsak dan vozi na kmetijo, kar pomeni v obe smeri 54 km na dan, splošno znano pa je, da vodenje kmetije na takšni razdalji sploh ni možno. Bratu I. Č. ne pomaga, saj I. gospodinjijo sestre M., A. in V.. Iz obvestila centra za socialno delo ni mogoč zaključevati, da S. Č. redi živino. S. je I. celo osporaval, da si uredi bivanje v novozgrajeni hiši. S. Č. ni izkazal namena obdelovanja kmetijskih zemljišč, saj si je ustvaril družino in zgradil hišo v Č., kjer ima kot mesar tudi delavnico. Za delo na kmetiji ni sposoben. M. Č. živi v neposredni bližini kmetije, z možem obdeluje sosednja zemljišča, I. Č. pa na kmetiji dela in gospodari že vse življenje. Postopki na UE .... v zvezi s statusom zaščitene kmetije so nepomembni za odločitev, kdo bo prevzel kmetijo. Zapustničina kmetija sicer nima pogojev za zaščiteno kmetijo, kar bi moralo obravnavati tudi sodišče, saj se o statusu kmetije odloča kot o predhodnem vprašanju. S strani upravne enote se po uradni dolžnosti preverja, ali je kmetija zaščitena ali ne. Kljub predlogu sodišče o tem dejstvu ni hotelo odločati. Sodišče je storilo kršitev postopka tudi s tem, da je pooblaščencu pritožnikov 30. 11. 2010 vročilo pripravljalno vlogo S. Č. z dne 22. 11. 2010, povezano z določanjem prevzemnika kmetije in pooblaščenca pritožnikov pozvalo k izjavi v roku 8 dni, kljub temu, da je izdalo vmesni sklep. Pritožniki uveljavljajo v pritožbi zoper popravni sklep vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagajo, da pritožbeno sodišče razveljavi tudi ta sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajajo, da iz napadenega sklepa ni mogoče ugotoviti, na katere odstavke 328. člena ZPP se sodišče sklicuje pri izdaji popravnega sklepa. Sodišče bi moralo strankam vročiti popravljeni prepis sklepa, ne pa izdati izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju te pritožbe ponavljajo razloge, ki so jih podali že v pritožbi zoper vmesni sklep.

3. Dedič S. Č. v odgovoru na pritožbo zoper vmesni sklep predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča oziroma listin v spisu izhaja, da ima zapustničino posestvo status zaščitene kmetije. Ta status je bil določen v upravnem postopku, izvedenem po določilih ZDKG. Zato je bilo vprašanje zaščitenosti kmetije kot predhodno vprašanje za zapuščinski postopek brezpredmetno.

6. I. Č. je bil pravilno povabljen na narok 29. 10. 2010 preko svojega pooblaščenca na naroku 17. 09. 2010, ko je bila zapuščinska obravnava preložena (drugi odstavek 261. člena ZPP). Ne glede na to pritožniki morebitne kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede pravice do izjave dediča I. Č. (in sodediča F. Š.) niso pravočasno uveljavljali (to bi morali storiti na naroku 29. 10. 2010), zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen tudi iz tega razloga (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

7. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da dedič I. Č. ni prišel v poštev za prevzemnika kmetije. Razlogi izpodbijanega sklepa o tem so jasni in prepričljivi ter jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema, zato se v izogib ponavljanju sklicuje nanje, s temi razlogi pa je odgovorjeno tudi na neutemeljene pritožbene trditve, da bi bil lahko prevzemnik kmetije I. Č..

8. Za prevzemnika sta se potegovala M. Č. in S. Č.. Prvo sodišče je opravilo primerjavo med njima z vidika določb ZDKG (7. - 11. člen) in ugotovilo, da ima S. Č. prednost pred M. Č., zaradi česar ga je določilo za prevzemnika zapustničine zaščitene kmetije. Z odločitvijo prvega sodišča in razlogi izpodbijanega sklepa v tej smeri se pritožbeno sodišče strinja. Osnovni pogoj za dedovanje zaščitene kmetije predstavlja dedičev (prevzemnikov) namen obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu kmetije. Ta namen je S. Č. izkazal, za razliko od M. Č., za katero sodišče prve stopnje ugotavlja, da nima namena ohraniti zapustničine kmetije kot zaščitene. Te ugotovitve pritožba navsezadnje obrazloženo ne izpodbija. Dejstvo je, da je bila M. Č. aktivno udeležena na strani dedičev, ki so si v raznih postopkih (npr. zahteva za spremembo vrste rabe posameznih zemljišč, kar bi vodilo do tega, da zapustničina kmetija ne bi več obsegala 5 ha primerljive kmetijske površine) kot končni rezultat prizadevali doseči, da kmetija ne bi bila več zaščitena. Dedič, ki deluje v tej smeri, že po naravi stvari same ne more izkazovati resnega namena obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu zaščitene kmetije. Na drugi strani je S. Č. z dosedanjim ravnanjem dokazal, da namerava obdelovati kmetijska zemljišča oziroma kmetovati na zapustničinem posestvu. Pritožniki ne osporavajo tega, da S. Č. dela na kmetiji (tudi) po materini smrti, očitajo pa mu samovoljno in negospodarno ravnanje. Ali so bila dosedanja dejanja S. Č. na kmetiji z vidika uspešnosti gospodarjenja vedno najoptimalnejša rešitev ali ne s pravnega vidika (za ugotavljanje namena kmetovanja oziroma obdelovanja kmetijskih zemljišč) ni odločilno, še zlasti v okoliščinah obravnavanega primera. Med S. Č. in sodediči so namreč manjša ali večja nesoglasja in razni spori, kar otežuje tudi vsakodnevno običajno delo na kmetiji.

9. Ne glede na doslej povedano o namenu kmetovanja posameznih dedičev je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da ima S. Č. prednost pred M. Č. tudi pri nadaljnjih kriterijih za določitev prevzemnika zaščitene kmetije (7. člen ZDKG). Iz podatkov v spisu izhaja, da sta po končanem šolanju oba živela in pomagala pri delu na kmetiji še nekaj časa po polnoletnosti (oba do 27. leta starosti). S. Č. je končal 2-letno Kmetijsko - gospodarsko šolo na Grosupljem že leta 1955 (za mesarja se je izšolal pozneje), M. Č. pa je opravila le 20-urni tečaj (preizkus znanja iz kmetijstva) v Srednji mlekarski in kmetijski šoli Kranj v letu 2001. Oba sta po odselitvi še hodila domov pomagati materi pri delu na kmetiji. Po materinem odhodu v dom starejših občanov, predvsem pa po njeni smrti dela na kmetiji S. Č., M. Č. pa ne več. S. Č. je na kmetiji izvedel tudi posamezna obnovitvena dela. Tudi te okoliščine kažejo, da je S. Č. bolj usposobljen za kmetovanje od M. Č..

10. Čeprav ima S. Č. določene zdravstvene težave, te niso ovira, da se ga določi za prevzemnika kmetije. Pri delu mu pomagajo družinski člani. Namen ZDKG je, da se zaščitene kmetije zavaruje pred drobitvijo in da kot gospodarske enote delujejo tudi po smrti njihovih lastnikov. Odločilno je, da prevzemnik nadaljuje z gospodarjenjem na kmetiji, pri čemer ni potrebno, da sam fizično opravlja vsa dela na kmetiji. Oddaljenost S. Č. od kmetije (27 km, to razdaljo pa praktično v celoti prevozi po avtocesti) nima nobenega pomena za odločanje o prevzemniku kmetije.

11. Prvo sodišče ni storilo smiselno očitane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je pritožnikom 30. 11. 2010 vročilo pripravljalno vlogo S. Č. z dne 22. 11. 2010. Iz podatkov spisa je razvidno, da prvo sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo pripravljalne vloge S. Č. z dne 22. 11. 2010 (ta je prispela na prvo sodišče 23. 11. 2010, vmesni sklep pa je bil izdelan 22. 11. 2010).

12. S popravnim sklepom je prvo sodišče popravilo očitno napako v številkah zemljiškoknjižnih vložkov, pri katerih so vpisane zemljiške parcele zapustničine kmetije. Prvo sodišče je to napako pravilno popravilo s popravnim sklepom (drugi odstavek 328. člena ZPP), saj strankam ni bilo dolžno vročiti popravljenega prepisa sklepa (ni šlo za situacijo iz tretjega odstavka 328. člena ZPP).

13. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.02.2012

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 187/2022
• VSL sodba I Cp 1959/2015
• VSL sklep I Cp 3843/2011