VSL sklep I Cp 958/2011

Jedro

Pritožnica zmotno meni, da bi moralo nepravdno sodišče zaznambo (po ZVEtL-u) odrediti s sklepom, kajti odredba v teh postopkih pomeni le nadomestek strankinega predloga, listino, ki je podlaga za zaznambo, pa v obeh primerih predstavlja predlog za vzpostavitev etažne lastnine oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.

Glede na to, da je obrazložitev zemljiškoknjižnega sklepa, upoštevajoč pri tem tretji odstavek 152. člena ZZK-1, potrebna zgolj v primeru, če sodišče zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ne pa tudi v primeru, ko se vpis dovoli, je izostanek navedbe listine, ki je bila podlaga za vpis, v izreku sklepa, takšna kršitev, ki dejansko onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa tako stranki sami kot tudi pritožbenemu sodišču in zato pomeni kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep Dn. št. 33126/2009 z dne 22. 03. 2010 razveljavi.

II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi tega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Dovoli se ponoven vpis plombe.

IV. Udeleženec D.D. sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je 09. 11. 2009 na podlagi predloga za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki ga je vložil D.D., in upoštevaje 15. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) odredilo zaznambo uvedbe postopka za vzpostavitev etažne lastnine in postopka za določitev pripadajočega zemljišča pri nepremičninah parc. št. 1017/6 in 1017/7, obe k.o. S.Š.. Zemljiškoknjižno sodišče je 22. 03. 2010 sklenilo, da se pri obeh zgoraj navedenih nepremičninah opravi zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine, vloženega pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 180/2009, v korist D.D. kot predlagatelja.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo udeleženec P. G. d.o.o., sicer solastnik nepremičnin, pri katerih je bila dovoljena zaznamba. V bistvenem navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, katera listina je bila podlaga za odrejeni vpis, kar predstavlja kršitev 2. točke 2. odstavka 152. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), hkrati pa je zemljiškoknjižnim solastnikom s tem onemogočeno, da preizkusijo zakonitost in razlog odrejene zaznambe. Pritožnica sicer pozna postopek, ki teče pod Opr. št. N 180/2009, ki bi se pod določenimi pogoji lahko zaznamoval v zemljiški knjigi, vendar pa v tistem postopku od sodišča ni prejela nobenega sklepa o odreditvi zaznambe postopka. Le tega bi namreč pritožnica izpodbijala s pritožbo. Glede na navedeno pritožnica ne ve, kaj je podlaga za vpis odrejene zaznambe. Poleg tega je sodišče prve stopnje s sklepom odredilo vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine na obeh zemljiških parcelah, čeprav postopek za vzpostavitev etažne lastnine poteka le pri parc. št. 1017/6, pri parc. št. 1017/7 pa poteka postopek za določitev pripadajočega zemljišča, zato bi bilo mogoče za to zemljiško parcelo zaznamovati le tak postopek. Na tej parceli tudi ne stoji stavba, zato etažne lastnine na tej parceli po določbah ZVEtL-a ni mogoče vzpostavljati.

3. Na pritožbo je odgovoril D.D., predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča k stavbi. Opozarja, da je sodišče po prejemu predloga, ki je bil vložen na podlagi ZVEtL-a, dolžno nemudoma po uradni dolžnosti odrediti vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, če predlagatelj tega ne stori sam, oziroma, če sodišče predloga ne zavrže. Pravna podlaga za vpis zaznambe je torej podana, podane so tudi procesne predpostavke za obravnavanje predloga v zadevi N 180/2009, saj sicer sodišče ne bi odredilo zaznambe uvedbe postopka. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 15. členu ZVEtL ki se smiselno uporablja tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (primerjaj 4. odstavek 26. člena ZVETtL) sodišče, če ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine (oziroma predloga za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi) po tem zakonu, nemudoma po uradni dolžnosti odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine (oziroma postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi), če predlagatelj takšne zaznambe v zemljiški knjigi ni predlagal sam. Za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine oziroma postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo zemljiško knjigo o zaznambi spora.

6. Zemljiškoknjižno sodišče glede na takšno določilo dovoli zaznambo uvedbe postopka (za vzpostavitev etažne lastnine ali za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi), bodisi na podlagi predloga predlagatelja (stranke nepravdnega postopka), ki mu mora kot listino, ki je podlaga za vpis, priložiti predlog za vzpostavitev etažne lastnine ali na podlagi odredbe nepravdnega sodišča (katere priloga je isti predlog). Pritožnica v zvezi s tem zmotno meni, da bi moralo nepravdno sodišče zaznambo odrediti s sklepom, kajti odredba v teh postopkih pomeni le nadomestek strankinega predloga (1), listino, ki je podlaga za zaznambo, pa v obeh primerih predstavlja predlog za vzpostavitev etažne lastnine oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (2). Odločitev, ali bo zaznambo dovolilo ali ne, je tako v pristojnosti zemljiškoknjižnega in ne nepravdnega sodišča, kar je tudi sicer pravilo pri zaznambi spora. V tem delu pritožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo že sodišče v nepravdnem postopku izdati sklep o zaznambi postopka in s tem omogočiti udeležencem možnost vložiti pritožbo.

7. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa kršilo določilo 152. člena ZZK-1, saj iz sklepa ni razvidno, katera listina je bila podlaga za vpis. Drugi odstavek 152. člena ZZK-1 namreč določa, da mora izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, med drugim obsegati tudi navedbo listine, ki je podlaga za vpis. Glede na to, da je obrazložitev zemljiškoknjižnega sklepa, upoštevajoč pri tem tretji odstavek 152. člena ZZK-1, potrebna zgolj v primeru, če sodišče zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ne pa tudi v primeru, ko se vpis dovoli, je izostanek navedbe listine takšna kršitev, ki dejansko onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa tako stranki sami kot tudi pritožbenemu sodišču in pomeni kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 120. členom ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Ali je vpis dovoljen, je namreč med drugim odvisno tudi od tega, ali utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listine, na podlagi katere se vpis zahteva in ali listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis (primerjaj 1. in 2. točko 148. člena ZZK-1). Ali listina, ki jo je kot podlago vpisa upoštevalo sodišče prve stopnje, izpolnjuje te pogoje, ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, katera sploh je.

8. Pritožnica nadalje utemeljeno opozarja tudi na dejstvo, da je predlagatelj v predlogu za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga obravnava Okrajno sodišče v Ljubljani pod Opr. št. N 180/2009, predlagal tako vzpostavitev etažne lastnine, kot določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, pri čemer se predlog za vzpostavitev etažne lastnine nanaša izključno na parc. št. 1017/6 k.o. S.Š., ne pa tudi na parcelo 1017/7 k.o. S.Š.. Ker gre za dva različna postopka, pri čemer zakon predvideva zaznambo za vsakega posebej, sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne podlage, da je dovolilo zgolj zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in je imelo za drugačno odločitev tudi podlago v odredbi nepravdnega sodišča (3).

9. Pritožbi je bilo iz navedenih razlogov potrebno ugoditi in na podlagi 5. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj za morebitno spremembo odločitve v 161. členu ZZK-1 pritožbeno sodišče nima podlage. Na isti pravni podlagi je dovolilo tudi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi razveljavljenega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe. Sodišče prve stopnje bo moralo ob ponovnem odločanju upoštevati že nakazana izhodišča in o zaznambi ponovno odločiti upoštevaje pri tem določilo 152. člena ZZK-1.

10. Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe ZNP. Ker po prvem odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, mora udeleženec D.D. stroške, ki so mu nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, nositi sam.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Terminologija 15. člena ZVEtL je glede opredelitve pojma „odredba“ nedosledna. Slovensko civilno pravo namreč ne pozna delitve sodnih odločb po kriteriju oblike na sodbe, sklepe in odredbe. O vseh vprašanjih postopka se odloča bodisi s sodbo ali sklepom (primerjaj N. Betteto, Pravdni postopek, 1. knjiga, str. 528) in na to uporabljena terminologija ne vpliva. Sledeč temu, bi moralo nepravdno sodišče odrediti zaznambo postopka s sklepom. V primeru zaznambe po ZVEtL-u pa dvom, ali odredba pomeni odločitev s sklepom (ki bi ga bilo potrebno vročiti tudi vsem udeležencem postopka za vzpostavljanje etažne lastnine), ali pa gre zgolj za to, da odredba nadomesti predlog stranke same, ostaja, saj gre za specifičen postopek, v mnogih delih poenostavljen z namenom zagotoviti ekonomično in učinkovito pot za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice pridobiteljev posameznih delov stavbe. Razlaga, da gre pri odredbi za nadomestek strankinega predloga in da zakonodajalec ni imel v mislih sodne odločbe, se zdi pritožbenemu sodišču sprejemljivejša iz več razlogov. Namen zakonodajalca je namreč bil, da se zagotovi vrstni red naknadne vzpostavitve etažne lastnine nemudoma po vložitvi predloga. V kolikor bi nepravdno sodišče v zvezi s tem moralo izdati sklep in ga vročiti vsem udeležencem (ki jih je pogosto zelo veliko, njihovi naslovi so pomanjkljivi ali celo neznani in podobno), bi to lahko samo zaznambo dejansko onemogočilo ali časovno odmaknilo v taki meri, da namena, ki se z njo zasleduje, niti ne bi bilo več mogoče doseči. Drugačna razlaga pojma „odredba“ iz 15. člena ZVEtL-a ni mogoča tudi zato, ker bi s tem stranko, ki zaznambo predlaga sama in stranko, ki tega ne stori in zaznambo (s sklepom) odredi sodišče, postavili v neenak položaj, saj bi v prvem primeru o zaznambi odločilo zemljiškoknjižno sodišče, v drugem pa nepravdno.

(2) Za to stališče govorijo tudi določbe ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo spora, ki se pri zaznambi po ZVEtL-u smiselno uporabljajo in iz katerih je jasno razvidno, da listino, na podlagi katere se dovoli zaznamba, predstavlja bodisi tožba bodisi predlog.

(3) Tako zemljiškoknjižni predlog same stranke, kot odredba nepravdnega sodišča, sta tista, ki opredeljujeta okvir odločanja zemljiškoknjižnega sodišča, saj tudi v tem postopku velja načelo dispozitivnosti (primerjaj 125. člen ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

10.01.2012