VSL sklep I Cp 831/2011

Jedro

Prodajalčeva izpolnitev ima namreč značilnost izpolnitve s pravno napako, če ne zagotovi, da so v trenutku, ko kupec vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe te pravice v korist kupca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku petnajstih dni po njeni pravnomočnosti tožeči stranki izročiti dodatno listino k prodajni pogodbi z dne 21. 03. 1997 z navedenimi solastniškimi deleži posameznih prodajalcev oziroma njihovih pravnih naslednikov, na katere je z dedovanjem prešla lastninska pravica na nepremičninah in njihovim brezpogojnim zemljiškoknjižnim dovolilom za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 124/26, 168/6 in 80/1.S, vse k.o. G. II, do skupno 36/1000-ink, v korist tožene stranke in z notarsko overjenimi podpisi podpisnikov listine. Glede stroškov je toženi stranki naložilo, da tožeči v petnajstih dneh povrne 2.382,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi. Priglaša pritožbene stroške. V bistvenem navaja, da sodišče nalaga toženi stranki nekaj, kar ona objektivno ni zmožna storiti in je zato predmet obveznosti nemogoč. Izrek ne predstavlja primernega izvršilnega naslova v smislu 21. člena ZIZ. Poleg tega je le-ta nejasen in premalo določen. Sodbe sodišča prve stopnje se ne da preizkusiti, saj v spisu ni dokazov za navedbe glede solastninskih deležev, dokazov, da so nekateri od solastnikov umrli, prav tako pa v spisu ni zemljiškoknjižnih izpiskov. Podana je litispendenca, saj o lastninski pravici tožeče stranke že odloča zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tožena stranka se ni zavezala storiti tistega, kar ji sodišče nalaga s sodbo. Ob sklenitvi prodajne pogodbe je bilo tožeči stranki znano, da poslovni prostor v zemljiški knjigi ni vpisan, da tožena stranka ni vpisana kot lastnica in da prodajna pogodba ni sposobna izvedbe v zemljiški knjigi. Če je tožeča stranka hote kupila tako nepremičnino, zato tožena ne more biti odgovorna. Tožena stranka morebitne tožbe proti sedanjim zemljiškoknjižnim lastnikom ne more vložiti, saj zanjo ni več legitimirana, ker je nepremičnino prodala tožeči stranki. Tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine lahko vloži zgolj tožeča stranka, saj ima ona verigo originalov listin. Zahtevek proti sedanjim zemljiškoknjižnim lastnikom je tudi zastaran. Poleg tega so sedanji zemljiškoknjižni lastniki pridobili lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet te pravde, zanašajoč se na stanje v zemljiški knjigi in so tedaj oni lastniki teh nepremičnin, ne pa tožena stranka. Tožeča stranka ima dovolj priposestvovalne dobe in bi tudi iz tega naslova lahko vložila tožbo. Tožeča stranka je ob nakupu vedela, da kupuje nepremičnino od tožene stranke, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, torej od nelastnika. V sodbi se sodišče ne opredeli do trditev tožene stranke, da je tožeča od nje kupila nepremičnino, ki je bila obremenjena s pravno napako, da je kupec za to napako vedel in je vanjo privolil. Po prvem odstavku 495. člena ZOR kupčeva pravica za uveljavljanje pravnih napak ugasne po enem letu od dneva, ko je izvedel za pravico tretjega. Glede na to, da je ta rok pričel teči s sklenitvijo pogodbe, tožba pa je bila vložena 10. 12. 2009, je pravica iz naslova morebitne odgovornosti za pravno napako ugasnila. Ker se sodišče do trditev tožene stranke ni opredelilo, to predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

3. Tožena stranka je na vloženo pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. Del pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave je tudi pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljena pravica do izjavljanja. Tej pravici stranke pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se, v kolikor so dopustne in za odločitev o zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Pravica do izjavljanja in obveznost sodišča do opredelitve se sicer prvenstveno nanaša na dejanske trditve, vendar pa tudi glede pravnih naziranj ni brez pomena. Na odločitev sodišča tako enako kot opredelitev in ugotovitev pravno relevantnih in spornih dejstev vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo sodišče uporabilo ter kako jih bo razlagalo. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, dolžno pa se je opredeliti vsaj do nosilnih pravnih naziranj stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna (1).

7. Kot utemeljeno opozarja pritožnica v svoji pritožbi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravnega naziranja tožene stranke, da gre konkretni spor presojati v luči odgovornosti tožene stranke za pravne napake ter v nadaljevanju do trditev, da je tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka, glede na enoletni rok, ki je določen v prvem odstavku 495. člena ZOR, prekludirana. Ker ta pravna naziranja pritožnice, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, niso očitno neutemeljena, izostanek njihove presoje s strani sodišča prve stopnje, posledično predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnica v pritožbi smiselno uveljavlja. Ker je do te kršitve prišlo šele z izdelavo sodbe, je njeno uveljavljanje v smislu 286.b člena ZPP tudi pravočasno.

8. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, se po 435. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) s kupno pogodbo prodajalec zaveže, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico. Tudi v konkretnem primeru je bilo enako, saj se je tožena stranka zavezala prodane nepremičnine tožeči prenesti ne le posest, ampak tudi v last. Na njeno obveznost tudi ne vpliva dejstvo, da ob prodaji tožena stranka v zemljiški knjigi ni bila vpisana kot lastnica, saj prodajalca zavezuje tudi prodaja tuje stvari (primerjaj 440. člen OZ).

9. Prodajalčevo izpolnitveno ravnanje, ki se ga ta s sklenitvijo prodajne pogodbe zaveže opraviti, je po načinu izpolnitve dajatvena obveznost, predmet te obveznosti pa je opraviti razpolagalni pravni posel, ki je potreben za prenos lastninske pravice na prodajni stvari na kupca in druga pravna dejanja, ki so potrebna, da lahko kupec začne uresničevati vsa upravičenja, ki so vsebina lastninske pravice (upravičenje imeti stvar v posesti, upravičenje stvar uporabljati in upravičenje z njo razpolagati). Z izročitvijo posesti prodajalec kupcu omogoči, da ta začne izvrševati dve od treh upravičenj, ki jih obsega lastninska pravica, tretje upravičenje, to je pravico razpolagati s stvarjo, pa prodajalec prenese na kupca z razpolagalnim pravnim poslom, ki je po pravilih stvarnega prava, določenih v SPZ, pravni temelj prenosa lastninske pravice na stvari. Razpolagalni pravni posel, s katerim se (v primeru pravno poslovne pridobitve) prenese lastninska pravica na nepremičnini, je zemljiškoknjižno dovolilo, ki vsebuje izjavo prodajalca, da dovoljuje vpis lastninske pravice v korist kupca (primerjaj 49. člen SPZ). V konkretnem primeru tožeča stranka ni trdila, da tožena stranka ne bi izstavila zemljiškoknjižnega dovolila (torej opravila razpolagalnega posla) ali da ji nepremičnine ne bi izročila v posest, ampak je trdila, da se na podlagi kupne pogodbe z dne 27. 12. 2005 (ki ZK dovolilo vsebuje) ne more vpisati v zemljiško knjigo, ker tožena stranka ni predhodno poskrbela za vpis svoje lastninske pravice. Tudi z zahtevkom, ki ga uveljavlja, ne zahteva izročitve v posest ali izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, ampak izročitev dodatne listine, ki ji bo skupaj z že danim zemljiškoknjižnim dovolilom omogočila vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Navedeno pa kaže, da pravno naziranje tožene stranke v smeri pravnih napak, ni tako očitno brez podlage, da se sodišču do njega ne bi bilo potrebno opredeliti. Prodajalčeva izpolnitev ima namreč značilnost izpolnitve s pravno napako, če takrat, ko začne učinkovati razpolagalni pravni posel (2), s katerim je prodajalec izjavil voljo, da prenaša lastninsko pravico na kupca, obstaja eden naslednjih pravnih položajev:

a) pogoji za pridobitev lastninske pravice v korist kupca niso izpolnjeni oziroma prenehajo,

b) stvar je predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje kupčeve lastninske pravice (3).

10. Povedano drugače: prodajalec pravilno izpolni svojo obveznost prenesti lastninsko pravico na kupca, če zagotovi, da so v trenutku, ko kupec vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe te pravice v korist kupca. Poleg pogoja, da je prodajalec z zemljiškoknjižnim dovolilom dovolil vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, da dovolilo po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis ter da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, mora biti vpis na podlagi dovolila po stanju zemljiške knjige tudi dovoljen (primerjaj 148. člen ZZK-1). Da bi bil ta pogoj izpolnjen, pa mora biti po stanju zemljiške knjige v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis lastninske pravice v korist kupca, lastninska pravica v korist prodajalca vknjižena ali pa mora kupec razpolagati z zemljiškoknjižnim dovolilom oziroma drugo listino, ki je lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist prodajalca (primerjaj drugi odstavek 150. člena ZZK-1). Prodajalec krši svojo obveznost zagotoviti pogoje za vpis lastninske pravice v korist kupca, če navedenih pogojev ne zagotovi. Njegovo ravnanje ima posledično pravno napako, za katero prodajalec pod predpostavkami, ki jih določa zakon, tudi odgovarja, kupec pa ima pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, primarno do zahtevka, da prodajalec pravilno izpolni svojo obveznost, torej da napako odpravi.

11. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo, poleg kršitve postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP (točka 6. in 7. obrazložitve), zmotno uporabilo tudi materialno pravo, posledično pa tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Vse navedeno je narekovalo, da je pritožbeno sodišče, upoštevajoč 354. in 355. člen ZPP, pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrača zadevo v ponovno sojenje.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, glede na citirano materialno pravno podlago, dopolniti svoje dejanske ugotovitve v smeri vseh predpostavk prodajalčeve odgovornosti (4) za pravne napake, predvsem tudi v smeri trditev tožene stranke, da je tožeča stranka z zahtevkom prekludirana in da je za napako vedela in je vanjo privolila (5). Pri ponovnem odločanju naj, če bi ugotovilo, da je zahtevku potrebno ugoditi, presodi tudi pritožbena opozorila, ki se nanašajo na nerealno kratek izpolnitveni rok, upoštevajoč pri tem 2. odst. 313. člena ZPP.

13. Pritožbeno sodišče pa, glede na ostala pritožbena izvajanja in trenutno stanje zadeve, nima nobenih pomislekov v zvezi z samim zahtevkom, ki ga je postavila tožeča stranka, saj je le-ta zadosti določen oziroma je določljiv in je jasno, kaj tožeča stranka od tožene zahteva. Zahtevek oziroma obveznost, ki se z njim nalaga toženi stranki tudi ni (glede na pravočasno trditveno podlago tožene stranke) nemogoč. Samo tožena stranka je namreč legitimirana, da takšno listino od svojih prodajalcev oziroma njihovih univerzalnih pravnih naslednikov pridobi (bodisi izvensodno ali preko ustreznega postopka), saj tožeča z njimi nikoli ni bila v pogodbenem razmerju in zato do njih na tej pravni podlagi ne more imeti nobenih zahtevkov. Da bi lastninska pravica (nekaterih) prodajalcev prešla na druge osebe na podlagi pravnega posla in v dobri veri, pa tožena v postopku na prvi stopnji ni trdila. Neutemeljen je nenazadnje tudi ugovor litispendence, saj (morebitnega) zemljiškoknjižnega postopka, ki teče na podlagi predloga ali po uradni dolžnosti, seveda ni mogoče enačiti z pravdnim postopkom, ki teče na podlagi tožbe. 189. člen ZPP namreč prepoveduje le začetek nove pravde o isti stvari med istima strankama, po tem, ko je pravda že začela teči (običajno se to zgodi z vročitvijo tožbe toženi stranki).

14. Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Up 373/97.

(2) Ker vpis pravice v zemljiško knjigo učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis (5. člen ZZK-1), je to tudi trenutek začetka učinkovanja razpolagalnega pravnega posla.

(3) Primerjaj Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, str. 242 in 243.

(4) Več o tem v Obligacijskem zakoniku s komentarjem, 3. knjiga, str.241.

(5) Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da se prodajalec na podlagi 488. člena OZ svoje odgovornosti ne more rešiti že s tem, da trdi in dokaže, da je bil kupec o napaki obveščen, ampak določena (druga) pravica na stvari, ki sicer omejuje uresničitev kupčeve lastninske pravice na stvari ali preprečuje njeno pridobitev, nima značilnosti pravne napake le, če sta se kupec in prodajalec s prodajno pogodbo (izrecno) dogovorila, da kupec na takšen pravni položaj pristaja.

Datum zadnje spremembe:

10.01.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 1484/2012
• VSL sklep II Cp 1726/2009
• VSC sodba Cpg 345/2012