VSL sklep I Cp 775/2011

Jedro

Stroške pretoričnega naroka krije predlagatelj, nasprotna stranka pa le v primeru, da niso bili potrebni, jih je zakrivila oz. so nastali zaradi naključja, ki se je njej primerilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sporno razmerje je predlagatelj želel rešiti s poravnavo pred vložitvijo tožbe. Na podlagi 309. čl. ZPP je sprožil postopek, v okviru katerega je sodišče nasprotno stranko seznanilo s predlagateljevo namero vložiti tožbo in predlogom za ureditev spornega razmerja ter razpisalo pretorični narok. Do sklenitve sodne poravnave ni prišlo. Nasprotna stranka je zahtevala povrnitev stroškov, ki so ji nastali s sodelovanjem v tem postopku. Z izpodbijanim sklepom jih je sodišče odmerilo v višini 260,00 € in predlagatelju naložilo obveznost, da jih povrne v 15. dneh, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Pritožuje se predlagatelj. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve procesnih pravil in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlog nasprotne stranke za povrnitev stroškov zavrnjen. Sklicuje se na 4., 86. 153. in 189. čl. ZPP in ocenjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev procesnih pravil. Opozarja, da je nasprotna stranka, potem ko se je s predlogom za poravnavo seznanila, sklenitev le-te izrecno odklonila. Kljub temu je sodišče stranke vabilo na sodišče in to celo z vabilom na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Stranke je nepravilno opredelilo kot tožečo in toženo. Na narok je poleg predlagatelja pristopila le M.D., ki ni bila niti vprašana, ali želi skleniti poravnavo. Njena odvetnica je skušala dopovedati, da predlog za sklenitev poravnave ni utemeljen in priglasila stroške. Zastavlja si vprašanje, zakaj je sodišče narok razpisalo, saj je nasprotna stranka dala jasen odgovor, da poravnave ne želi skleniti. V nasprotju s procesnimi pravili je bil narok opredeljen kot poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavno in stranki obravnavani kot tožeča in tožena stranka, zadeva pa vpisana v P vpisnik. Meni, da na tovrstnem naroku stranke ne more zastopati odvetnik, ki na narok ni bil vabljen in ni predložil pooblastila. Tretji odstavek 309. čl. ZPP razlaga tako, da je predlagateljeva obveznost le plačilo sodne takse za predlog in sodno poravnavo ter eventualno plačilo stroškov prihoda nasprotne stranke na sodišče, da se seznani s predlogom ter plačilo stroškov sklenitve sodne poravnave, če ni dogovorjeno drugače. Drugi stroški niso potrebni, niti predpisani. Če bi sodišče nasprotno stranko vabilo na sodišče zaradi seznanitve s predlogom, bi nastali minimalni stroški. Stroški, ki so dejansko nastali, niso bili potrebni. Nasprotne stranke, ki je izrecno odklonila sklenitev poravnave, ni bilo treba vabiti na narok, kaj šele angažirati odvetnika. Ker ti stroški niso bili potrebni, jih mora nasprotna stranka kriti sama. Opozarja na nevzdržno situacijo, da mora on, ki je ravnal konstruktivno in imel poštene namene, sedaj plačevati povsem nepotrebne stroške nasprotni stranki, poleg tega pa še vložiti pritožbo, pisati tožbo in plačati sodno takso. Plačilo stroškov v tej zadevi je izven smotrov ZPP, saj je pojem priglašenih stroškov „za postopek“ in nedokazani stroški „za PTT in komunikacijske storitve“ tudi v nasprotju s pravili, predpisanimi z odvetniško tarifo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vsebina tretjega odstavka 309. čl. ZPP je jasna in razumljiva, zato ni potrebno posegati po drugih metodah razlage tega procesnega določila, ki je podlaga za odločitev v tej zadevi. Predlagatelj, ki sproži postopek ureditve spornega razmerja pred vložitvijo tožbe, krije tudi stroške tega postopka. Razumljivo je, da je govor samo o potrebnih stroških, kajti nepotrebni stroški ne uživajo pravnega varstva, so v nasprotju z duhom ZPP; njihovo ustvarjanje lahko pomeni celo zlorabo procesnih pravic.

5. Odločilno torej je, ali so stroški, ki so nasprotni stranki nastali, potrebni stroški. Štirje nasprotni udeleženci so bili s strani sodišča dne 22. 03. 2010 pozvani, da se odzovejo na predlog za sporazumno rešitev civilnopravnega razmerja. Odzvali so se brez pomoči odvetnika, zato stroški zastopanja v tej fazi postopka še niso nastali. Kljub jasnemu odgovoru, da plačilo in torej poravnavo odklanjajo, je sodišče razpisalo narok. Res je, da bi nasprotna stranka, ki na sklenitev predlagane poravnave ni bila pripravljena, sodelovanje na naroku lahko brez kakršnekoli škode odklonila. Ni pa bila tega dolžna storiti iz več razlogov. S strani sodišča je bila vabljena z vabili, ki so napovedovala sankcioniranje njene neudeležbe na naroku. Brez strokovne pomoči vsebine vabil in pravnih posledic izostanka ni bila sposobna razvozlati, zato angažiranja odvetnika ni mogoče šteti za nepotreben strošek ali celo za zlorabo procesnih pravic. Odvetnik kot pravni strokovnjak bi nepotrebnost naroka lahko predvidel, če nadaljnje popuščanje na naroku ne bi bilo možno. Ker je pretorični narok namenjen ravno temu, da stranki zbližata in uskladita svoja stališča, je odvetnik lahko računal na predlagateljevo dodatno popuščanje. Kljub nesprejemljivosti prvotnega poravnalnega predloga je bila zato udeležba na naroku smiselna. Odločitev nasprotne stranke, da se udeleži razpisanega pretoričnega naroka, kljub temu da je predlagano poravnavo odklanjala, torej ne pomeni zlorabe pravic. Tudi sodelovanja odvetnika na naroku ni mogoče označiti kot nepotreben strošek, kajti nasprotne interese zagovarja predlagatelj, ki je poznavalec pravne stroke. Razen tega je obstajala možnost sklenitve poravnave, kar je dejanje, ki ima dalekosežne posledice in nikomur ni mogoče odreči, da ga izvede ob strokovni pomoči.

6. Procesne kršitve, ki jih omenja pritožba (vabljenje z neustreznimi vabili, poimenovanje strank za tožečo in toženo, vpis zadeve v P vpisnik) so bile storjene, vendar ne gre za bistvene kršitve postopka (1. odstavek 339. čl. ZPP), ker na rezultat postopka (neuspešen zaključek postopka) niso vplivale. Tudi če so zaradi procesnih kršitev stroški večji, kot bi nastali ob doslednem spoštovanju procesnih pravil, jih je glede na procesno ureditev (3. odstavek 309. čl. ZPP) dolžan nositi predlagatelj; nasprotna stranka pa le v primeru, da niso bili potrebni, jih je zakrivila oz. so nastali zaradi naključja, ki se je njej primerilo (analogna uporaba 1. odstavka 155. čl. in 156. čl. ZPP).

7. Tudi po višini so stroški ustrezno odmerjeni. Vrednost postopka je 20 % od zneska 13.025,70 € (izplačane odškodnine in stroškov). Gre za poseben postopek, za katerega je odvetniška nagrada predvidena s prvim poglavjem 3. dela Odvetniške tarife. Materialni stroški so priznani v pavšalnem znesku (tar. št. 6002), DDV pa po tar. št. 6007.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 1. odstavka 366. a čl. ZPP.

Datum zadnje spremembe:

10.01.2012