VSL sklep I Cp 436/2011

Jedro

V postopku delitve stvari v solastnini, stvari ni mogoče deliti na način, da se razdeli le deloma, v preostalem delu pa ne. Smisel delitve je v tem, da se nepremičnina razdeli v celoti in se s tem v celoti uredijo tudi razmerja med solastniki. Ta namen pa z med postopkom predlagano delitvijo zgolj zemljišča pod stavbami, ne pa tudi preostalega zemljišča okoli stavb, ne bo dosežen. V obravnavani zadevi gre za postopek delitve solastne nepremičnine v etažno lastnino po določbah ZNP, ne pa (zgolj) za vzpostavitev etažne lastnin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje pod I. točko izreka ni dopustilo umika predloga za delitev zemljišča okoli stavb na parc. št. 852/1, k.o. Z., pod II. točko izreka pa je predlagatelje napotilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti predmetnega sklepa zoper nasprotne udeležence vložijo tožbo na ugotovitev višine solastniških deležev na zemljišču okoli stavb na parc. št. 852/1, k.o. Z., in predmetni postopek prekinilo do izteka roka 30 dni po pravnomočnosti predmetnega sklepa oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo tožba vložena.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje so vložili pritožbo predlagatelji. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj z nepravdnim postopkom nadaljuje. Priglašajo pritožbene stroške. Navajajo, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da postopka ni mogoče nadaljevati skladno s predlaganim umikom predlagateljev in predloženim elaboratom izvedenca, ker so rešitve glede parcelacije lahko različne in v veliki meri odvisne od dogovorov strank in da zato ni mogoče zaključiti, da ne bo potrebno opraviti še kakšne parcelacije zemljišča. Nadaljnji tek nepravdnega postopka in preoblikovanje solastne nepremičnine v etažno lastnino bi namreč lahko potekal nemoteno, morebitne nove parcelacije pa bi se lahko opravile sproti. Parcele pod stavbami so bile odmerjene z elaboratom izvedenca, čemur ni nasprotoval nobeden od udeležencev postopka. S pravnomočnostjo sodne odločbe v tem postopku bi se del parc. št. 852/1, k.o. Z., (oziroma parcele po parcelaciji glede na elaborat izvedenca) razdelil s preoblikovanjem v etažno lastnino, kar bi se evidentiralo v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru. Tudi če med udeleženci postopka ne bi bilo spora o višini solastniških deležev na nepremičnini, bi bila etažna lastnina vzpostavljena na podlagi elaborata za etažno lastnino oziroma odločbe o preoblikovanju v etažno lastnino, ki ne bi bila dokončna, postopek pa bi se vseeno nadaljeval na istovrstni podlagi. Povedano drugače, vsi elaborati, ki se izdelajo v nepravdnih postopkih, predstavljajo predpostavko, na podlagi katere se postopek izpelje in konča, čeprav so dokončno realizirani šele po končanem postopku z vpisom v zemljiški kataster. Drži stališče sodišča prve stopnje, da v postopku delitve ni mogoče predlagati delitve nepremičnine na način, da se predlaga samo delitev dela nepremičnine, temveč je potrebno razdeliti nepremičnino v celoti, vendar bi s pravnomočnostjo odločbe parceli, na katerih stoji stavba, predstavljali samostojno stvar in bi se kot taki tudi preoblikovali v etažno lastnino, glede preostalih novih parcel pa sodišču v tem postopku ne bi bilo treba odločati. Zemljišče je nujen in bistven skupni del pri oblikovanju etažne lastnine in v konkretnem primeru sta parceli, na katerih se nahaja stavba, ki se bo prav tako preoblikovala v etažno lastnino, novi parceli in predstavljata zemljišče k nepremičnini, ki se bo preoblikovala v etažno lastnino. Po delnem umiku predloga predlagateljev se tako ne bi delil del nepremičnine, temveč celotna nova nepremičnina, sestavljena iz stavbe in zemljišča pod njo, ter bi se kot taka preoblikovala v etažno lastnino. V predmetnem postopku ne gre za delitev solastne nepremičnine, temveč za vzpostavitev etažne lastnine, ki bi se preoblikovala iz sedanje solastnine. Nova parcela se ne bo delila tako, da bi bil dostop do nje onemogočen kateremu od solastnikov (oziroma kasneje etažnih lastnikov), saj je dostop do same stavbe že sedaj urejen in nesporen. Vsi udeleženci postopka so solastniki novih parcel, ki naj po predlogu predlagateljev v tem postopku ne bi bile predmet delitve, ne glede na to, da je velikost solastniških deležev med njimi sporna. Vsi udeleženci postopka lahko uporabljajo zemljišče okoli stavbe, glede zemljišča pod stavbo je bila z elaboratom izvedenca izdelana parcelacija, s katero je bilo to razdeljeno v novo nepremičnino, ki se bo kot taka s pravnomočno sodno odločbo tudi evidentirala v zemljiškem katastru, stavbo, v kateri prebivajo predlagatelji pa je mogoče iz solastnine preoblikovati v etažno lastnino, saj v zvezi s tem med udeleženci postopka ni spora. Napotitveni sklep ni jasen, saj med udeleženci postopka niso sporni le solastninski deleži, temveč tudi nadomestilo, glede katerega pa ni določeno, kako se bo to vprašanje reševalo. Glede na navedeno ni ovire za izdajo sklepa, s katerim bi sodišče preoblikovalo novo nepremičnino, ki predstavlja stavbo in zemljišče pod njo v etažno lastnino, glede zemljišča okoli stavbe pa ne bi odločilo.

3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka K. K., ki predlaga zavrnitev pritožbe. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo umika predloga za delitev zemljišča okoli stavb na parc. št. 852/1, k.o. Z.. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v postopku delitve stvari v solastnini, ki v obravnavani zadevi teče glede nepremičnine s parc. št. 851/1, k.o. Z., stvari ni mogoče deliti na način, da se razdeli le deloma, v preostalem delu pa ne. To priznava tudi pritožba. Kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje, je smisel delitve v tem, da se nepremičnina razdeli v celoti in se s tem v celoti uredijo tudi razmerja med solastniki. Ta namen pa z med postopkom predlagano delitvijo zgolj zemljišča pod stavbami, ne pa tudi preostalega zemljišča okoli stavb, ne bo dosežen. V obravnavani zadevi gre za postopek delitve solastne nepremičnine parc. št. 852/1, k.o. Z., v etažno lastnino po določbah ZNP, ne pa (zgolj) za vzpostavitev etažne lastnine, kot to navaja pritožba. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtl), ki je med drugim uredil postopek vzpostavitve etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, je namreč začel veljati 24. 05. 2008, predmetni nepravdni postopek pa se je začel s predlogom dne 07. 11. 2006.

6. Glede na navedeno pritožba ne more uspeti z razlogovanjem, da bi parcela, na kateri stoji stavba, s pravnomočnostjo odločbe predstavljala novo stvar, zaradi česar se po delnem umiku predloga glede preostalih novih parcel v končni fazi ne bi delil del nepremičnine, temveč nova nepremičnina, sestavljena iz stavbe in zemljišča pod njo, v celoti. Enako velja za pritožbeno navedbo, da se nove parcele ne bodo delile tako, da bo dostop do njih kateremu od solastnikov onemogočen, saj je dostop do stavbe že sedaj urejen. Nove parcele, na katere se sklicuje pritožba, ne obstajajo do evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru, kar pa bo izvedeno šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Nepremičnina s parc. št. 852/2, k.o. Z., je še vedno ena in enotna parcela in kot taka tudi izhodišče za delitev.

7. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med strankami sporna višina solastniških deležev (česar pritožba ne izpodbija), je predlagatelje upoštevajoč drugi odstavek 118. člena ZNP in v skladu z 9. in 10. členom ZNP pravilno napotilo na pravdo. Vprašanje nadomestila, ki ga izpostavlja pritožba, za presojo pravilnosti napotitvenega sklepa ni relevantno in se sodišče prve stopnje o njem v izpodbijanem sklepu tudi ni bilo dolžno opredeljevati.

8. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP odločilo še o pritožbenih stroških. Predlagatelji sami krijejo svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP).

Datum zadnje spremembe:

10.01.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4591/2010
• VSL sklep I Cp 1255/2012
• VSL sklep I Cp 1396/2010