VSL sklep I Cp 4364/2010

Jedro

ZPP naknadnega sosporništva na aktivni strani, v nasprotju s tistim na pasivni strani, ne pogojuje s toženčevo privolitvijo.

Pravni status Kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini so uredili trije zakoni: ZZad, ZLPP in ZSKZG.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vsebino zakupne pogodbe med nepravdnima strankama. Iz vsebine zakupne pogodbe izhaja, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter M. Kmetijska gozdarska zadruga sklepata zakupno pogodbo, s katero urejata zakupno razmerje nastalo 30. 06. 1996, za čas od 30. 06. 1996 do 31. 12. 2020. Zakupnino za leta od 1996 do 2009 bo najemodajalec plačal v roku enega leta od začetka veljavnosti pogodbe, celoletno zakupnino za leto 2010 do 2011, zakupnino za naslednja leta pa do vsakega 1. septembra tekočega leta.

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelj in nasprotni udeleženec.

3. Predlagatelj se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da iz izreka samega sklepa sploh ni razvidno, da sodišče delu predloga ni ugodilo, iz obrazložitve pa izhaja, da je sodišče zavrnilo tisti del predloga, ki se nanaša na nepremičnine, ki so formalno v lasti Občine L. ter Občine Š.. Odločitve sodišča se ne da preizkusiti, saj razlogi o odločilnih dejstvih za zavrnilni del sploh niso navedeni. Predlagajoča stranka je za vse nepremičnine, na katere se predlog nanaša, predložila potrdila o namenski rabi zemljišč, s čimer je dokazala, da so bila zemljišča na dan 11. 03. 1993 kmetijska in nezazidana stavbna zemljišča. Prvostopno sodišče teh potrdil sploh ni vpogledalo. Sodišče tudi ni navedlo nobenega razloga, ki bi utemeljeval odlog plačila zakupnine za obdobje od 1996 do 2009.

4. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

5. Zoper sklep se pritožuje tudi nasprotni udeleženec prav tako iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Ugovarja aktivno legitimacijo, ki je netočna. Najprej je bila kot predlagatelj navedena Republika Slovenija, nato pa Republika Slovenija, Sklad Kmetijskih gozdov RS. To sta dve pravni osebi. Aktivna legitimacija je zato netočna. Navaja tudi, da M. Kmetijska zadruga z.o.o. ne obstaja več. Obstaja samo Kmetijska gozdarska zadruga z.o.o.. Iz vsebine zakupne pogodbe izhaja, da na zemljiščih določa dva lastnika do celote (Republiko Slovenijo in Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov RS). Napačno je tudi stališče, da je predlagatelj pridobil lastninsko pravico po samem zakonu. Sklicuje se na Zakon o zadrugah, ki je bil sprejet leta 1992 in je uredil lastninjenje zadružnega premoženja. Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je bil sprejet v letu 1993 in je poznejši zakon kot Zakon o zadrugah. Učinki določb Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov se ne morejo raztezati na zemljišča, na katerih je bila že prej pridobljena lastninska pravica na podlagi 74. čl. Zakona o zadrugah. Navaja, da je Republika Slovenija 14. 08. 2008 vložila tožbo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer zahteva in uveljavlja lastninsko pravico na nepremičninah, ki so vpisane v vl. št. 365 in 506 k.o. V., vl. št. 1, 188 in 311 k.o. S., vl. št. 142, 144, 432, 501 in 502 k.o. K., vl. št. 1385 k.o. H. vl. št. 178 k.o. K. v. vl. št. 434 k.o. J., vl. št. 521 in 664 k.o. L. in vl. št. 234 k.o. V. V tožbi zahteva ugotovitev, da je Republika Slovenija lastnica navedenih nepremičnin. Zahteva tudi izbris vknjižbe v korist dosedanje lastnice KGZ L. z.o.o. in vzpostavitev prejšnjega z.k. stanja in izstavitev listine. Republika Slovenija je vložila tudi tožbo zoper nasprotnega udeleženca v kateri zahteva priznanje lastninske pravice na nepremičninah vpisanih v vl. št. 436, 617 in 850 k.o. Š. p. L.. Te nepremičnine so vpisane kot last nasprotnega udeleženca. Te nepremičnine so predmet tožbe in navedene v seznamu parcel kot sestavni del zakupne pogodbe. Prav tako je Republika Slovenija vložila tožbo zoper nasprotnega udeleženca, za priznanje lastninske pravice na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 388, 959, 960, 963, 965, 970, 1064, 1646, 1673 in 1674 k.o. L.. S tožbo zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na navedenih nepremičninah, izbris lastninske pravice v korist nasprotnega udeleženca in ugotovitev, da je Republika Slovenija lastnica teh nepremičnin. Tudi te nepremičnine so določene kot sestavni del zakupne pogodbe. Prav tako je Republika Slovenija vložila tožbo zoper nasprotnega udeleženca iz enakega naslova za nepremičnine vpisane v vl. št. 523 k.o. H. in 961 k.o. L. Vse to izkazuje, da so nepremičnine, ki so predmet zakupne pogodbe, vpisane kot lastnina nasprotnega udeleženca. Lastnina predlagajoče stranke zato ni izkazana. Nasprotni udeleženec je ugovarjal tudi glede višine zakupnine. Pojasnil je, da je z raznimi agrotehničnimi ukrepi izboljšal stanje, kvaliteto in kulturo nepremičnin. Ta vlaganja so lastni prispevek, ki ne more biti obremenjen z višjo najemnino.

6. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlaga njeno zavrnitev.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Predlog za določitev vsebine zakupne pogodbe je vložila Republika Slovenija, zastopana po Državnem pravobranilstvu RS. Naknadno se je na aktivni strani predlagatelju pridružil še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, zastopan po odvetnici A. Z. Naknadno sosporništvo na aktivni strani nastane, če se tožeči stranki do konca glavne obravnave pridruži nov tožnik in so podane predpostavke iz 1. odst. 191. čl. Zakona o pravdnem postopku (1) (ZPP). Nov predlagatelj je v celoti odobril vsa pravdna dejanja Republike Slovenije (pripravljalna vloga na list. št. 12), ZPP pa naknadnega sosporništva na aktivni strani, v nasprotju s tistim na pasivni strani, ne pogojuje s toženčevo privolitvijo.

9. Nasprotni udeleženec ves čas postopka ugovarja aktivni legitimaciji predlagatelja. Ves čas postopka zatrjuje tudi, da predlagatelj (tako Republika Slovenija kot tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS) ni lastnik zemljišč, navedenih v zakupni pogodbi, pač pa je na podlagi Zakona o zadrugah ter na podlagi pripojitve (ko so se kmetijske zadruge AA, BB, CC, DD, EE in FF pripojile k Kmetijski zadrugi L., to je pravnemu predniku nasprotnega udeleženca - zapisnik na list. št. 73), lastnik zemljišč nasprotni udeleženec. Izpodbijani sklep o tem nima nobenih razlogov.

10. Pravni status Kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini so uredili trije zakoni: Zakon o zadrugah (2)(ZZad), Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (3)(ZLPP) in Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (4)(ZSKZG). Po 1. odst. 74. čl. Zakona o zadrugah je vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje. Izjema velja za kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih zadruge pridobile na neodplačan način. Ta so postala z uveljavitvijo ZZad last Republike Slovenije in so se s tem dnem prenesla v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot je določal 2. odst. 73. čl. ZZad. ZSKZG pa je uredil pravni status kmetijskih zemljišč in gozdov v zadružni lastnini, ki ni bil urejen že z ZZad in ZLPP. Po določilu 2. odst. 74. čl. ZZad in 1. odst. 14. čl. ZSKZG so z dnem uveljavitve navedenih zakonov vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postala last Republike Slovenije ali občin, in se po stanju ob uveljavitvi zakonov prenesla na sklad oziroma občino. Nasprotni udeleženec v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni upoštevalo njegovih navedb o lastništvu spornih zemljišč. Prav tako tudi predlagatelj sodišču utemeljeno očita, da iz sklepa ni razvidno, da je sodišče zavrnilo del njegovega predloga, (prvostopni izrek ne vsebuje zavrnilnega dela) niti iz razlogov ne izhaja, zakaj je sodišče zavrnilo del njegovega predloga. Ker prvostopni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (lastništvo spornih nepremičnin), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem naj se prvostopno sodišče izreče do navedb obeh strank glede lastništva nepremičnin, za katere se predlaga sklenitev zakupne pogodbe in svoje stališče tudi obrazloži. Glede na to, da sodišče v ugodilnem delu tudi ni navedlo nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odlog plačila zakupnine, ne višino (kar tako predlagatelj kot nasprotni udeleženec očitata v pritožbi) pritožbeno sodišče še dodaja, da bo moralo sodišče v primeru ugoditve predlogu svojo odločitev v celoti obrazložiti.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ur.l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008.

(2) Ur.l. RS, št. 13/92 in naslednji.

(3) Ur.l. RS, št. 55/92 in naslednji.

(4) Ur.l. RS, št. 10/93.

Datum zadnje spremembe:

10.01.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 464/99
• VSL sklep I Cp 3931/2009
• VSL sklep I Cp 1909/99