VSL sklep I Cp 898/2011

Jedro

Sodišče ni vezano na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, saj opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, za katerega je bil pravnomočno obsojen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo regresnemu zahtevku tožnice in tožencu naložilo plačilo 8.354,85 EUR z obrestmi in stroški. Odločilo je, da je izgubil pravice iz obveznega zavarovanja po določbi splošnih pogojev, ki to predvideva za primer zapustitve kraja povzročene nesreče brez nudenja podatkov o zavarovanju, češ da to izhaja iz vezanosti na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil toženec spoznan za krivega kaznivega dejanja zapustitve oškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.

2. Proti sodbi se je toženec pravočasno pritožil, predlaga njeno razveljavitev in novo sojenje ter opredeljuje pritožbene stroške. Prvemu sodišču očita, da ga je prikrajšalo za ustavna procesna jamstva, ker ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem prič, ki bi potrdile, da je po nesreči posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju, ter s postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke, ki bi potrdil, da takoj po nesreči zaradi poškodb vozila ni mogel ustaviti. Predvsem pa se je prvo sodišče napačno oprlo na kazensko sodbo, saj je znak kaznivega dejanja opustitev pomoči oškodovancu, tu pa gre za opustitev nudenja podatkov. Izpodbijana sodba je zato po pritožnikovem mnenju obremenjena s procesnimi kršitvami, zmotno je uporabljeno materialno pravo, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pri presoji vezanosti sodišča v pravdnem postopku na pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem postopku, je prvostopenjsko sodišče materialno pravo napačno uporabilo, v posledici tega pa so pravno pomembna dejstva ostala neugotovljena.

6. V obravnavani zadevi tožnica svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bila zoper toženca, njenega zavarovanca, v kazenskem postopku izdana pravnomočna obsodilna sodba, zato je pravdno sodišče nanjo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (14. čl. ZPP). Če dejstva, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, jih pravdno sodišče ne sme ugotoviti drugače oziroma ne toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča – dejstva torej lahko ugotovi drugače kot kazensko sodišče, vendar v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče.(1) Ugotovitve kazenskega sodišča, s katerimi ugotovitve civilnega sodišča ne smejo biti v nasprotju, so tako samo tiste ugotovitve, ki tvorijo objektivne znake kaznivosti.

7. Pritožnik ima zato prav, ko trdi, da opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju, za katerega je bil pravnomočno obsojen (zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po 1. odst. 329. čl. KZ). Če bi prvo sodišče ugotovilo, kar toženec zatrjuje, da je namreč na kraju nesreče vendarle nudil tako osebne podatke kot podatke o svojem zavarovanju, s tem torej ne bi poseglo v relevantne ugotovitve kazenskega sodišča. Besedilo izreka kazenske sodbe, na katerega se opira prvo sodišče: „obdolženec pa se je odpeljal naprej“, za zgoraj navedeno ni relevantno.

8. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju izvesti predlagane dokaze, ki so primerni za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev glede morebitne izgube toženčevih zavarovalnih pravic upoštevajoč zgornjo razlago o (ne)vezanosti na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, nato pa naj odvisno od teh ugotovitev ponovno odloči.

10. Zaradi razveljavitve odločitve o glavnem zahtevku je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi izpodbijano stroškovno odločitev ter sklenilo, da bo o stroških pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

10.01.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2495/2013
• VSL sodba II Cp 3227/2014
• VSL sodba II Cp 4374/2010