VSL sklep I Cp 771/2011

Jedro

Predlagateljica razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, le podpis lastnika nepremičnine oziroma prodajalca ni overjen, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne obstoji eden izmed kumulativno postavljenih pogojev za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, in sicer da se je listina uničila oziroma izgubila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrnilo (točka 1 izreka sklepa). Pri parc. št. 82/4 in 82/7 k.o. Z. J., last M. P., je dovolilo predznambo lastninske pravice v korist predlagateljice in predlagateljici naložilo, da je dolžna v roku enega meseca od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe lastninske pravice, to je do 23. 12. 2010, vložiti predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, na podlagi overjene pogodbe z dne 4. 9. 1998 ali v istem roku vložiti tožbo zoper prodajalca oziroma njegove dediče, da priznajo podpis prodajalca na navedeni pogodbi (točka 2 izreka sklepa). Predlagateljici je še naložilo plačilo sodne takse (točka 3 izreka sklepa).

2. Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da ji je bila v 2. točki izpodbijanega sklepa dana možnost, da v roku enega meseca od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe, vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu predznamovane pravice ali v istem roku vloži ustrezno tožbo, a je rok za sprožitev ustreznega postopka prekratek, saj je bil sklep izdan dne 23. 10. 2010, prejela pa ga je dne 8. 12. 2010. Nadalje navaja, da je predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine predložila kopijo pogodbe z dne 4. 9. 1998, iz katere je razvidno, da je prodajalec M. P. dne 9. 9. 1998 prijavil pogodbo za odmero davka na promet nepremičnin pri DURS, Izpostava Kranj in dne 19. 10. 1998 odmerjeni davek tudi plačal. V skladu z določili prodajne pogodbe je kupec A. H. plačal kupnino v več obrokih, prodajalec pa naj bi pogodbo overil po prejemu zadnjega obroka kupnine. Prodajalec je kupcu po plačilu davka na promet z nepremičnini izročil kopijo pogodbe, potrjeno od DURS-a, da je davek plačan, po dokončanem poplačilu kupnine dne 13. 2. 1998 pa A. H. od prodajalca ni prejel overjene pogodbe. V letu 1999 je prodajalec M. P. preminil, tako da A. H. v resnici nikoli ni izvedel, ali je prodajalec pogodbo sploh uspel overiti ali pa so jo dediči uničili oziroma izgubili, vedoč, da sta obe nepremičnini prodani, kar dokazuje tudi dejstvo, da nikoli nista bili priglašeni v dedno zapuščino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: da predlagatelj verjetno izkaže (1. točka prvega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1), da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (listina, katere vzpostavitev se zahteva), in da se je ta listina uničila oziroma izgubila. Poleg tega pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja (2. točka prvega odstavka 234. člena ZZK-1). Drugi pogoji za vknjižbo pa so vsi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja, določeni v prvem odstavku 148. člena ZZK-1, razen pogoja, da je listina, katero vzpostavitev se zahteva, predložena v ustreznem izvirniku z notarsko overjenim podpisom izstavitelja.

5. Predlagateljica v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ni navedla, da naj bi se kupoprodajna pogodba z dne 4. 9. 1998 izgubila, oziroma da naj bi bila uničena, temveč je le navedla, da podpis na pogodbi nioverjen. Kpredlogu je celo predložila originalno listino o prenosu lastninske pravice z dne 4.9.1998. Predlagateljica torej razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, le podpis lastnika nepremičnine oziroma prodajalca ni overjen, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne obstoji eden izmed kumulativno postavljenih pogojevza začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, in sicer da se je listina uničila oziroma izgubila.

6. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da v konkretni zadevi v korist predlagateljice oziroma njenih pravnih prednikov ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, saj na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, ni podpis osebe, katere pravice se prenaša, overjen (41. člen ZZK-1).

7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno, v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZZK-1, v sklepu določilo zadnji dan roka, do katerega mora predlagateljica predlagati vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, ali vložiti tožbo, s katero bo zahtevala izdajo sodbe iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1. Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice pa je dovoljena tudi, če je bil navedeni rok zamujen, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi, v trenutku ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, predznamba že izbrisana (šesti odstavek 53. člena ZZK-1).

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bilo uradoma upoštevanih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Datum zadnje spremembe:

10.01.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4194/2010
• VSK Sklep CDn 223/2016
• VSK Sklep CDn 86/2021