VSL sklep I Cp 4724/2010

Jedro

Obseg mnenja ni merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki spremeni tako, da se znesek 2.408,20 EUR nadomesti z zneskom 2.362,20 EUR, v 2. točki tako, da se znesek 144,49 EUR nadomesti z zneskom 141,73 EUR in v 4. točki tako, da se znesek 2.552,69 EUR nadomesti z zneskom 2.503,93 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. list RS, št. 7/02 s spremembami; Pravilnik) sodnemu izvedencu gradbene stroke M. J. priznalo nagrado in stroške v bruto višini 2.408,20 EUR, od nagrade in stroškov odmerilo 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 144,49 EUR in naložilo, da se izvedencu skupno izplača 2.552,69 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka in predlagala, da ga pritožbeno sodišče v delu, ki ga v nadaljevanju izpodbija, razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Oporeka, da je sodišče prve stopnje priznalo preveč stroškov in nagrade in sicer nepotrebne stroške v višini 1.771,20 EUR za izdelavo elaborata „Strokovno gradivo 6796“, v višini 92,00 EUR za zbiranje in proučevanje nedoločljive in nedoločene dokumentacije, v višini 92,00 EUR za nepotreben in nepojasnjen ogled v naravi in v višini 92,00 EUR za razliko vrednotenja izvedenskega dela kot zahtevnega. Oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je plačnik elaborata „Strokovno gradivo 6796“ izvedenec, saj je na elaboratu kot naročnik navedeno Okrožno sodišče v Ljubljani. Izdelava nenaročenega elaborata je bila nepotrebna, ker so ti podatki dostopni na portalu GURS kot uradni podatki. Izvedenec v izvedenskem mnenju tudi ni pojasnil pomena in vloge „Strokovnega gradiva 6796“, glede vprašanj, ki mu jih je postavilo sodišče. Ogled v naravi ni bil potreben in ga izvedenec v izvedenskem mnenju tudi ni pojasnil. Sodišče tudi ni pojasnilo, katero dokumentacijo izven sodnega spisa je izvedenec zbiral pri priznanju nagrade. Za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja, sodišče ni pojasnilo, na podlagi katerega kriterija je priznalo izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja. Glede na obseg mnenja in dejstvo, da aktualni podatki o zemljiščih v lasti tožene stranke za ta postopek niso pomembni, ker tožbeni zahtevek temelji na poslovnih dogodkih in listinah iz leta 1968 do 1973, ocenjuje, da gre za manj zahtevno mnenje. Priznani stroški predstavljajo tudi nesorazmerno višino glede na višino predujma. Podrejeno pa tožeča stranka še ugotavlja, da je sodni izvedenec M. J. v sklepu naveden kot sodni izvedenec gradbene stroke, izvedensko mnenje pa je podpisal M. J., geodet, univ. dipl. inž. org., sodni izvedenec za gradbeništvo – komunalo in stavbna zemljišča.

3. Izvedenec je na pritožbo odgovoril in se je opredelil glede posameznih pritožbenih trditev ter predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu gradbene stroke M. J. priznalo stroške v skladu s Pravilnikom in sicer mu je za stroške, ki jih tožeča stranka v pritožbi izpodbija priznalo za zbiranje in proučevanje zbrane dokumentacije 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka 46. člena Pravilnika, za ogled 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka 46.a člena Pravilnika), za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja 276,00 EUR (2. točka prvega odstavka 47. člena Pravilnika) ter za materialne stroške za izdelavo elaborata, obračunane po veljavni ceni Ljubljanskega urbanističnega zavoda, d.d., 1.771,20 EUR (3. odstavek 41. člena Pravilnika).

6. Izvedenec ima na podlagi 40. in 41. člena Pravilnika pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom, med katere štejejo tudi materialni stroški, neposredno povezani z izvedenskim delom. Stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Sodišče prve stopnje je izvedencu v skladu z njegovim predlogom priznalo povračilo takšnih materialnih stroškov, ki jih je imel izvedenec z izdelavo elaborata, ki ga je naročil pri L., d.d.. Neutemeljen je očitek tožeče stranke, da glede na zapis na elaboratu ni jasno, kdo je plačnik, saj je iz računa, ki ga je predložil izvedenec svojemu stroškovniku, jasno razvidno, da je bil naročnik izvedenec M. J.. Sodišče prve stopnje je upravičeno sledilo pojasnilu izvedenca (dopis 14. 9. 2007), da je za dokazovanje obsega nepremičnin, za katere tožeča stranka zatrjuje, da je lastnica 1/20 solastniškega deleža pri vl. št. 744 k.o. S. (ugotovitev obsega spornih nepremičnin mu je bila naložena s sklepom sodišča 7. 5. 2010 – točka 2.1.2.) nujno potreboval elaborat, ki ga je naročil pri L. d.d., ker ne razpolaga s potrebno tehnično opremo. Tožeča stranka nima strokovnega znanja, zato s pritožbenim prikazovanjem, da so podatki dostopni na portalu GURS kot uradni podatki, pravilnosti priznanja stroškov za elaborat ne more uspešno izpodbiti. Izvedenec je, kot je pojasnil v odgovoru na pritožbo ocenil, da je poleg tekstualnega in numeričnega opisa treba poskrbeti tudi za grafično podobo oziroma prikazati lego parcel na grafični prilogi, zato pritožbeno sodišče ne dvomi, da je do plačila za naročeni elaborat upravičen. Na očitek tožeče stranke, da je bilo „Strokovno gradivo 6796“ izdelano po stanju junij 2010, njen zahtevek pa temelji na poslovnih dogodkih med leti 1968 in 1973, je izvedenec ustrezno, v odgovoru na pritožbo, pojasnil, da je večina parcel še vedno oštevilčena z enakimi parcelnimi številkami kot v letih 1968 do 1973 in gre za „skoraj“ identično stanje kot je bilo pred 40 leti.

7. Pritožnica ne trdi, da izvedenec ogleda, za katerega mu je sodišče prve stopnje priznalo s stroškovnikom uveljavljani znesek, ni opravil, zato s trditvijo, da ogled ni bil potreben, neupravičeno odreka plačilo zanj. O ogledu (dopis izvedenca 7.6.2010) je bila tožeča stranka obveščena in bi, če je ocenjevala, da le-ta ni potreben, lahko to uveljavljala takrat.

8. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je izvedenec, kot je razvidno iz njegovih pojasnil v odgovoru na pritožbo, potreboval in pridobil dodatno dokumentacijo. Za dodatno dokumentacijo se namreč šteje vse, kar ni obseženo v spisu s prilogami. Sodišče prve stopnje je sledilo izvedencu in mu priznalo nagrado za zbiranje obsežne dodatne dokumentacije (od 25 do 50 strani), česar pa izvedenec ni dokazal in tudi iz izdelanega mnenja ni razvidno. Ker izvedenec ni dokazal, da bi dodatna dokumentacija obsegala nad 25 strani, je v tem delu pritožba delno utemeljena. V skladu s 1. točko prvega odstavka 46. člena Pravilnika izvedencu pripada 46,00 EUR, kar odgovarja zbiranju in proučevanju manj obsežne dodatne dokumentacije (do 25 strani).

9. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da gre za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja (sodišče prve stopnje ni upoštevalo izvedenčeve ocene, da gre za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja). Mnenje izvedenca je silogističen zaključek, do katerega je prišel izvedenec, ko je, glede na ugotovljena dejstva (izvid) uporabil pravila znanstvene stroke in izkušenj. Izvedenec v izvidu ugotovi dejstva, v mnenju pa poda svoj strokovni sklep, do katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil stroke. Obseg mnenja, na kar se sklicuje tožeča stranka, ni merilo za oceno zahtevnosti. V Pravilniku tudi niso določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo manj zahtevne izvide in mnenja od izjemno zahtevnih. Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja (v predmetni zadevi gre za zelo obsežno dokumentacijo), časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela. Gre za kriterije, ki so se oblikovali v sodni praksi in jih je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo.

10. Višino predujma oceni sodišče glede na predvidene stroške z izvedencem, izvedenec pa je po opravljenem delu upravičen do nagrade in stroškov v skladu s Pravilnikom. Brez pomena je zato sklicevanje tožeče stranke na nesorazmernost med višino priznanih stroškov in višino založenega predujma. Nerazumljivo je, na kaj meri pritožnik s trditvijo, da je sodišče določilo sodnega izvedenca gradbene stroke, izvedensko mnenje pa je podpisal M. J., geodet, univ. dipl. inž.. org. Kot je razvidno iz žiga sodnega izvedenca M. J. in iz njegovega pojasnila v odgovoru na pritožbo, je sodni izvedenec M. J., geodet, univ. dipl. inž. org., sodni izvedenec za gradbeništvo – komunalo in stavbna zemljišča.

11. Ob pravilni uporabi materialnega prava je izvedenec upravičen do nagrade 552,00 EUR (nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije je 46,00 EUR in ne 92,00 EUR, kot je priznalo sodišče prve stopnje), kar upoštevaje stroške, ki jih je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno priznalo (39,00 EUR za pisalna sredstva, 1.771,20 EUR za materialne stroške za izdelavo elaborata) znaša 2.362,20 EUR, z upoštevanjem 6 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa 2.503,93 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki spremenilo tako, da je znesek 2.408,20 EUR nadomestilo z zneskom 2.362,20 EUR, v 2. točki tako, da je znesek 144,49 EUR nadomestilo z zneskom 141,73 EUR in v 4. točki tako, da je znesek 2.552,69 EUR nadomestilo z zneskom 2.503,93 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožeča stranka ni priglasila.

Datum zadnje spremembe:

14.12.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 595/2015
• VSL sklep II Cp 3356/2016
• VSC sklep Cp 1501/2005