VSL sklep I Cp 4882/2010

Jedro

Ker je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagateljica pa z vlaganji oziroma posegi, ki bi bili potrebni za vzpostavitev dveh samostojnih enot, ni soglašala, soglasja pa ni dal niti nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ter odločilo, naj se nepremičnina proda in razdeli kupnina. Velja namreč, da če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja, saj ima solastnik pravico do delitve solastne stvari v takem stanju, v kakršnem trenutno je.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina, parc. št. 368/10 k.o. K. sadovnjak v izmeri 662 m2, dvorišče v izmeri 316 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 76 m2, v solasti predlagateljice in nasprotnega udeleženca, vsakega do ½, razdruži s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev (1. točka izreka sklepa). Glede stroškov je odločilo, da znašajo skupni stroški tega postopka 1.568,34 EUR (taksa za postopek delitve 604,80 EUR in stroški izvedenca gradbene stroške 963,54 EUR) ter da je nasprotni udeleženec dolžan plačati ½ teh stroškov na računa Okrožnega sodišča v Ljubljani (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da si mora sodišče skladno s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02 in nasl., v nadaljevanju SPZ) prizadevati za fizično delitev stvari, ne glede na želje enega od udeležencev. V konkretnem primeru je predlagateljica že ob vložitvi predloga želela svoj delež dobiti v denarju, saj je v tej smeri podala tudi predlog za delitev. Vendar pa lahko udeleženci o načinu delitve odločajo le v primeru, da o tem dosežejo sporazum. Če ga ne dosežejo, se sodišče na njihove preference glede načina delitve ne sme ozirati in mora slediti zakonu, ki mu nalaga, da najprej poskuša doseči delitev v naravi, šele če delitev na ta način ni mogoča, lahko pride do delitve s prodajo stvari in delitvijo kupnine. V konkretnem primeru pa je delitev v naravi mogoča. Način razdelitve, ki se ponuja že na prvi pogled, je, da eden od udeležencev dobi v naravi sadovnjak, drugi pa hišo z dvoriščem, pri čemer tisti, ki dobi hišo, izplača tudi razliko vrednosti. Glede na to, da hišo v celoti uporablja nasprotni udeleženec in da predlagateljica ni niti zatrjevala upravičenega interesa po pridobitvi hiše, bi moralo sodišče nepremičnino razdeliti tako, da bi predlagateljica dobila v naravi sadovnjak, nasprotni udeleženec pa hišo z dvoriščem, ki bi moral predlagateljici plačati razliko v vrednosti. Da je takšna delitev mogoča, izhaja tudi iz izvedenskega mnenja. Izvedenec je ocenil celotno vrednost nepremičnine na 246.000,00 EUR, kar pomeni, da je vrednost solastniškega deleža 123.000,00 EUR. Ker znaša vrednost sadovnjaka 109.892,00 EUR, bi moral nasprotni udeleženec predlagateljici plačati 13.108,00 EUR oziroma še manj glede na to, da bi bilo treba dvorišče obremeniti s služnostno potjo, ki bi onemogočila dostop do javne poti. Izvedenec očitno k delitvi nepremičnine ni pristopil pravilno, kar bi sodišče glede na obveznost prizadevanja delitve v naravi moralo upoštevati in izvedenca pozvati k dopolnitvi mnenja. Namesto tega je neutemeljeno sledilo zatrjevanju predlagateljice, da delitev stvari v naravi ni mogoča. Navaja še, da bi delitev, ki jo ponuja v pritožbi, tudi v največji možni meri varovala interese obeh udeležencev – predlagateljica bi lahko svojo nepremičnino prodala in dobila denar, nasprotni udeleženec pa bi obdržal hišo in s tem prostor za bivanje.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena, zaradi česar predlaga, da se zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje, kljub temu, da je predlagateljica predlagala civilno delitev solastne nepremičnine, nasprotni udeleženec pa temu ni ugovarjal, določilo izvedenca gradbene stroke in mu naročilo, naj poda mnenje o tem, ali je možno nepremičnino parc. št. 368/10 k.o. K. fizično razdeliti v skladu s solastniškimi deleži udeležencev postopka, tako da z delitvijo ne pride do znatnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je mogoče izvesti delitev stvari v naravi in s tem ravnalo v skladu s 70. členom SPZ, ki v prvi vrsti določa fizično delitev, če je to seveda mogoče. Vendar pa, ker je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagateljica pa z vlaganji oziroma posegi, ki bi bili potrebni za vzpostavitev dveh samostojnih enot, ni soglašala, soglasja pa ni dal niti nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ter odločilo, naj se nepremičnina proda in razdeli kupnina. Velja namreč, da če se solastnik vlaganjem upira, sodišče ne more nadomestiti njegovega soglasja, saj ima solastnik pravico do delitve solastne stvari v takem stanju, v kakršnem trenutno je.(1)

6. Pritožnik v pritožbi sicer navaja, da izvedenec ni pravilno pristopil k delitvi solastne nepremičnine, ker ni predvidel načina delitve solastne nepremičnine, po katerem eden od udeležencev dobi sadovnjak, drugi pa hišo z dvoriščem, pri čemer bi nasprotni udeleženec dobil hišo z dvoriščem in s tem obdržal prostor za bivanje, vendar pa so te njegove pritožbene navedbe pritožbene novote, ki glede na določilo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l . SRS, št. 30/86 in nasl., v nadaljevanju ZNP) niso upoštevne. Nasprotni udeleženec bi moral svoje morebitno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem izraziti v postopku pred sodiščem prve stopnje v obliki pripomb na izvedensko mnenje, ki mu ga je sodišče prve stopnje posredovalo. Tega ni storil, z ničemer pa tudi ni izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na obveznost prizadevati si za delitev v naravi iz 70. člena SPZ, izvedenca samo pozvati na dopolnitev izvedenskega mnenja, pa je neutemeljena. Ker je bilo izvedensko mnenje razumljivo, prepričljivo in strokovno ter ker nobena od strank ni podala pripomb v smeri, da je možen še en način fizične delitve, ki ga izvedenec ni predvidel, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvedenca pozivati na dopolnitev izvedenskega mnenja, temveč je izvedensko mnenje utemeljeno v celoti sprejelo ter na njegovi podlagi pravilno štelo, da sta ob večjih vlaganjih mogoča (le) dva načina fizične delitve. Ob tem velja še dodati, da tudi ne drži pritožbena navedba, da iz izvedenskega mnenja izhaja, glede na v njem ugotovljeno vrednost nepremične, površino nepremičnine ter vrednost kvadratnega metra zemlje, da je mogoča tudi takšna fizična delitev, kot jo ponuja pritožnik. Zaključek, ali je mogoča fizična delitev nepremičnine v smislu 70. člena SPZ, po katerem je treba tudi upoštevati, da z delitvijo v naravi ne pride do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, ni odvisen zgolj od navedenih okoliščin, ki jih šteje kot odločilne pritožnik, temveč tudi od drugih lastnosti in značilnosti konkretne nepremičnine, ki jih je po presoji pritožbenega sodišča pri izdelavi izvedenskega mnenja izvedenec pravilno upošteval.

7. Ker v pritožbi uveljavljeni in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Odločitev pritožbenega sodišča o priglašenih stroških predlagateljice temelji na splošnem pravilu iz prvega odstavka 35. člen ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške nepravdnega postopka. Stroškov odgovora na pritožbo namreč ni mogoče uvrstiti med skupne stroške solastnikov v smislu 126. člena ZNP, za katere je določeno drugačno pravilo.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Glej tudi Urška Klakočar Zupančič, Delitev stanovanjske hiše v solastnini v sodnem nepravdnem postopku, Pravna praksa, št. 16/2011, str. 17.

Datum zadnje spremembe:

14.12.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 2416/2015
• VSL sklep II Cp 1170/2015
• VSL sklep I Cp 2427/2014