VSL sklep I Cp 4895/2010

Jedro

Ker nobeden izmed solastnikov ni izkazal interesa za fizično delitev stvari v naravi niti interesa za fizično delitev z izplačilom razlike v vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se sporne nepremičnine prodajo in kupnina razdeli med predlagatelje in nasprotna udeleženca, glede na njihove solastne deleže.

Navedbe, podane šele v fazi pritožbenega postopka, so prepozne in zato neupoštevne, saj nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se delitev nepremičnin in sicer parcel 374/3, 277 in 276/2 k.o. 2185 S. G., opravi s prodajo in razdelitvijo kupnine (civilna delitev). Nadalje je odločilo, da skupni stroški postopka znašajo 2.260,07 EUR ter da je J. K. dolžan predlagateljem plačati 1.614,34 EUR, D. K. pa 161,43 EUR skupnih stroškov s pp.

Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec J. K. Navaja, da je že v odgovoru na predlog izrazil interes za to, da nepremičnino prevzame v naravi in v doglednem času preostalim solastnikom izplača vrednost njihovih deležev v denarju. Po ugotovitvi vrednosti nepremičnine se je ta način delitve zanj pokazal za nerealen, pač pa se je kot povsem realna možnost pokazala razdružitev v naravi (fizična delitev). Meni, da je jasno, da v primeru fizične delitve sam izkazuje interes za prevzem stavbe s pripadajočim zemljiščem, saj naj bi to smiselno izhajalo iz njegovega odgovora na predlog, v prid temu pa govori tudi višina njegovega solastninskega deleža.

Pritožba ni utemeljena.

Način delitve stvari ureja 70. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Le-ta v primeru delitve solastne stvari prvenstveno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve, če se lastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, pa o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le v znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). V skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ pa lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Pri odločitvi o načinu delitve solastnega premoženja je sodišče vezano na predloge udeležencev, kar pomeni, da si mora sodišče prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov, in šele če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvršiti delitev po lastni oceni, glede na okoliščine primera in na mnenje ter cenitev izvedenca ustrezne stroke.

Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja je stanovanjsko hišo z določenimi stroški mogoče deliti le na dve ločeni stanovanjski enoti, parc. št. 274/3 pa se lahko razdeli na dve parceli, s tem, da ena parcela ostane pri hiši, medtem, ko je solastnikov sporne nepremičnine pet. Ker nobeden izmed solastnikov ni izkazal interesa za fizično delitev stvari v naravi niti interesa za fizično delitev z izplačilom razlike v vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se sporne nepremičnine prodajo in kupnina razdeli med predlagatelje in nasprotna udeleženca, glede na njihove solastne deleže. Nasprotni udeleženec prvostopenjskemu sodišču očita, da je sprejelo odločitev preuranjeno ter da sodišče ni zadosti pozornosti posvetilo možnosti fizične delitve, ki jo kot primarni način delitve solastnine predpisuje zakon. Po mnenju višjega sodišča temu očitku ni mogoče pritrditi. Zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku ni le dolžnost sodišča, temveč je tudi na stranki breme, da pravočasno navede vsa relevantna dejstva, predloži dokaze in se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Najpomembnejša sankcija za nepravočasno navajanje stranke v postopku je, da sodišče prepozno podanih navedb ne upošteva. V predmetni zadevi je nasprotni udeleženec imel vse možnosti, da bi navedel, da izkazuje interes za prevzem stavbe s pripadajočim zemljiščem, oz. vsaj odgovoril na predloge predlagatelja ali se izjasnil o podanem izvedeniškem mnenju. Nasprotni udeleženec pa ni odgovoril niti na dopis sodišča z dne 4. 8. 2010 s katerim ga je le-to izrecno pozvalo, da se izjavi ali ima interes, da nepremičnino prevzame. Njegove navedbe, podane šele v fazi pritožbenega postopka so tako prepozne in zato tudi neupoštevne, saj nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti (337. člen ZPP). Njegov interes za prevzem stavbe pa tudi smiselno ne izhaja iz njegovega odgovora na predlog, kot to zatrjuje v pritožbi. Iz njegovega odgovora bi kvečjemu izhajalo, da je zainteresiran za zemljišče parc. št. 274/3 (pravilno 374/3), ki v naravi predstavlja njivo, velikosti 813 m² medtem, ko je parc. št. 277 stavbišče, velikosti 258 m².

Razlogi iz katerih se sklep izpodbija niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in 37. členom ZNP, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

17.10.2011

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1843/2018
• VSL sklep I Cp 934/2016
• VSL Sklep II Cp 1459/2019