VSL sklep I Cpg 1301/2010

Jedro

Skladno z ZZavar, ki ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, sklenjeno med posrednikom in zavarovalcem, je zavarovalnica zavarovalnemu posredniku zavezana plačati provizijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo opr. št. IX Pg 1020/2008 z dne 17. 05. 2010 je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 6616/2008 z dne 27. 03. 2008 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrne. Tožeči stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške v višini 24 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.

Zoper izpodbijano sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Stališče sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker med pravdnima strankama ni bila sklenjena posredniška pogodba oziroma tožeča stranka tega niti ni trdila, je pravno zmotno. Za obravnavano zadevo je pravilna pravna podlaga Zakon o zavarovalništvu (ZZavar) in določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o posredniški pogodbi. ZZavar v določbah od 219. do 226.a člena ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, ki se sklene med posrednikom (tožeča stranka) in zavarovalcem, zavarovalnica pa je v skladu z 224. členom ZZavar in pravno teorijo(1) zavezana zavarovalnemu posredniku plačati provizijo. Zavarovalna premija, ki jo plača zavarovalec namreč vsebuje tudi del, ki se nanaša na stroške sklenitve zavarovalne pogodbe, zato ZZavar nalaga zavarovalnici, da stroškovni del premije izloči v obliki provizije za zavarovalnega posrednika. Na podlagi navedenega za obravnavano zadevo ni pravno relevantno, ali je bila posredniška pogodba sklenjena med pravdnima strankama in je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa je bilo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.

Nesporno je namreč, da je bila med kot zavarovalcem in tožečo stranko kot posrednikom dne 25. 08. 2006 sklenjena pogodba o zavarovalnem posredništvu (pooblastilo v prilogi A3), in da je tožeča stranka v zvezi z zavarovalnimi posli za zavarovalca posredovala med toženo stranko in zavarovalcem. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi pa je, ali je tožena stranka ob sklenitvi zavarovalne pogodbe z zavarovalcem dne 28. 02. 2007 vedela za obstoj pooblastila oziroma posrednika. Sodišče prve stopnje navedenega dejstva ni ugotavljalo, ker je kot rečeno zavzelo zmotno materialno pravno stališče, da bi morala biti posredniška pogodba sklenjena med pravdnima strankama. Če je tožena stranka za obstoj pooblastila med tožečo stranko in zavarovalcem vedela, je s podpisom zavarovalne pogodbe izjavila voljo, da je pripravljena sklepati zavarovalne posle z zavarovalcem, ki ga je posredoval zavarovalni posrednik (tožeča stranka).

V dokaz dejstvu, da je bila tožena stranka seznanjena z obstojem pooblastila oziroma s tem, da je tožeča stranka zavarovalni posrednik za zavarovalne posle zavarovalca, je tožeča stranka predlagala zaslišanje prič K. B. in M. S., ki sta bila v spornem obdobju zaposlena pri zavarovalcu in sta sodelovala pri pogajanjih in sklepanju zavarovalne pogodbe. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz zaradi zgoraj navedenega zmotnega materialno pravnega stališča zavrnilo kot nepotreben.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebna izvedba dokaza z zaslišanjem predlaganih prič. V kolikor bo sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka za obstoj pooblastila vedela, je med njo in tožečo stranko kot posrednikom nastalo zakonsko obligacijsko razmerje in je tožena stranka po samem zakonu dolžna plačati provizijo tožeči stranki kot zavarovalnemu posredniku. Ob tem pa velja poudariti, da se v skladu s 3. odstavkom 219. člena ZZavar za zavarovalno posredovanje uporabljajo določbe OZ o posredniški pogodbi, ki v 846. členu določa, da ima posrednik pravico do plačila tudi, če ni bilo dogovorjeno, pri čemer se v takem primeru določi plačilo v skladu z običaji oziroma ga določi sodišče.

Pritožba tožeče stranke je iz navedenih razlogov utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, glede na naravo stvari in okoliščine primera pa pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev v zadevi (3. odstavek 165. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ivanjko Š., Kocbek M., Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov, 2003, str. 1106 – 1109, in Ivanjko Š., Zavarovalno pravo, 2009, str. 97 – 106.

Datum zadnje spremembe:

07.09.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 3861/2009
• VSC sodba Cpg 317/2012
• VSK sodba Cpg 38/2013