VSL sklep I Cp 923/2011

Jedro

Fizična delitev pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 16. 2. 2011, N 9/2010-121 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi ter se plačilni nalog z dne 28. 1. 2011 razveljavi.

Pritožbam zoper sklep z dne 10. 11. 2010, N 9/2010-103 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pred drugim sodnikom.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 2. 2011 zavrnilo ugovor predlagatelja zoper plačilni nalog z dne 28. 1. 2011, s katerim mu je naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 10. 11. 2010.

Zoper ta sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujejo predlagateljevi dediči. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in razveljavi plačilni nalog z dne 28. 1. 2011. Zahtevajo povrnitev stroškov postopka. Navajajo, da je bil predlagatelj z odločbo Bpp 54/2003 z dne 14. 5. 2003 oproščen plačila sodnih taks, kar velja za celoten postopek, čeprav se je zadeva vrnila sodišču prve stopnje v novo odločanje.

S sklepom z dne 10. 11. 2010 pa je sodišče prve stopnje razdelilo solastno premoženje udeležencev, ki obsega nepremičnine vpisane v vl. št. 181 k.o. D.V. in vl. št. 515 k.o. P.. Predlagatelj je tako dobil v last in posest nepremičnine parc. št. 1083, 1084, 1279, 745 in 753 vse k.o. D.V., nasprotni udeleženec M.P. pa je pridobil v last in posest nepremičnino parc. št. 556/2 k.o. D.V.. Sodišče prve stopnje je predlagatelju in M.P. naložilo, da sta dolžna plačati preostalim udeležencem na račun njihovih solastniških deležev v izreku sklepa navedene denarne zneske. Pri tako razdeljenih nepremičninah je dovolilo še vpis zakonite zastavne pravice v korist preostalih udeležencev do izplačila omenjenih denarnih zneskov. Glede preostalih nepremičnin pa je odločilo, da se bo delitev opravila s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička v sorazmerju s solastniškimi deleži vseh nasprotnih udeležencev. Odločilo je še, da krijejo udeleženci vsak svoje stroške postopka.

Zoper ta sklep pa se pravočasno pritožujejo predlagatelj po svojem pooblaščencu in nasprotni udeleženci M. P., I. G. ter M.V., slednja dva po začasnih zastopnikih.

Predlagatelj uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Navaja, da sta izračuna denarnih izplačil, ki bremenijo njega in M.P., napačna in nejasna. Sodišče prve stopnje ni navedlo, iz katere izmed različnih cenitev je izhajalo. Nejasno pa je tudi, kako je sodišče prve stopnje izračunalo nove solastniške deleže nasprotnih udeležencev. Ugotavlja, da so nekateri udeleženci očitno dediči po umrlih zemljiškoknjižnih solastnikih spornih nepremičnin. Ker pa so v zemljiški knjigi še vedno vknjiženi umrli solastniki, meni, da bi moralo pravno nasledstvo iz izpodbijanega sklepa jasno izhajati. Nadalje ugotavlja, da so v zemljiški knjigi pri nepremičninah parc. št. 717 in 713 k.o. D.V., ki ju sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker naj bi bili predmet sodbe na podlagi pripoznave, še vedno vknjiženi udeleženci oziroma njihovi pravni predniki.

Nasprotni udeleženec M.P. pa v pritožbi navaja, da ne razume izračunov sodišča prve stopnje. Poudarja, da je dedič in ne kupec. Zato nepremičnine parc. št. 556/2 k.o. D.V. ne sprejme na način, da mora izplačati preostale solastnike, pač pa jo sprejme le, če slednjih ne bo rabil izplačati.

Nasprotni udeleženec I.G. prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa ali pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tudi on ugotavlja napake pri izračunih denarnih zneskov, ki jih morata plačati predlagatelj in M.P.. Meni, da predlagatelj niti ni zmožen izplačati nasprotnih udeležencev. Glede na to, da mu je dodeljena brezplačna pravna pomoč in da je oproščen plačila sodnih taks, je jasno, da nima premoženja. Zato bi bilo potrebno določiti tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti naloženih izplačil. Ker gre za sodno določitev lastništva, še meni, da je odveč tisti del izreka, v katerem udeleženci dovoljujejo vpise lastninskih pravic.

Nasprotna udeleženka M.V. pa uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Tudi ona opozarja na napake pri izračunih zneskov, ki jih je dolžan plačati predlagatelj, ter na njegovo nezmožnost izplačati nasprotne udeležence. Sodišču prve stopnje še očita, da ni določilo roka izplačil.

Na pritožbe so odgovorili predlagatelj in nasprotna udeleženca I.G. ter M.V..

O pritožbi zoper sklep z dne 16. 2. 2011:

Pritožba je utemeljena.

Predlagatelju je bila z odločbo predsednice Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 54/2003 z dne 14. 5. 2003 (priloga A6) dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter kot oprostitev plačila sodnih taks in vseh stroškov nastalih v postopku razdružitve solastnine na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 181 k.o. D.V.. Čeprav je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 2776/2009 z dne 25. 3. 2010 sklep sodišča prve stopnje o delitvi teh nepremičnin zaradi postopkovnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, gre pri tem še vedno za isti nepravdni postopek delitve nepremičnin, ki teče na podlagi istega predloga in med istimi udeleženci (le da je bila sodišču prve stopnje naložena odprava postopkovnih kršitev in ponovna odločitev o tem predlogu). Zaključek sodišča prve stopnje, da gre na podlagi navedenega sklepa pritožbenega sodišča sedaj za povsem nov postopek, na katerega se navedena odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne nanaša, je tako napačen. Kot že povedano, je predlagatelj na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči oproščen plačila sodnih taks v celotnem postopku delitve solastnih nepremičnin, torej vse do pravnomočnosti odločitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo ter plačilni nalog z dne 28. 1. 2011, s katerim je sodišče prve stopnje predlagatelju naložilo plačilo sodne takse za pritožbo, razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbah zoper sklep z dne 10.11.2010:

Pritožbe so utemeljene.

Pritožbe pravilno navajajo pomanjkljivosti v izpodbijanem sklepu, ki onemogočajo njegov preizkus, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Predlagatelj tako pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin, ki so predmet delitve, izrecno navesti, ali je upoštevalo vrednosti nepremičnin iz izvedenskega mnenja izvedenca kmetijske stroke z dne 22. 8. 2007 ali vrednosti iz spremembe in dopolnitve tega mnenja z dne 14. 11 2007 ter se do te odločitve opredeliti, saj se vrednosti istih nepremičnin v teh mnenjih razlikujejo.

Nadalje predlagatelj pravilno navaja, da se ne da preizkusiti zaključka sodišča prve stopnje, da ni utemeljen predlog za delitev nepremičnin parc. št. 713 in 717 k.o. D.V., ker je bilo o njiju že odločeno s sodbo na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje namreč ni navedlo niti opravilne številke te sodbe in sodišča, ki naj bi jo izdalo, niti pravdnih strank kot tudi ne, kaj je s to sodbo (na katero se sicer ni skliceval noben udeleženec postopka) sploh razsojeno. Predlagatelj pravilno ugotavlja, da so v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah kot solastniki še vedno vknjiženi udeleženci tega nepravdnega postopka oziroma njihovi pravni predniki. Iz zemljiške knjige pa tudi ni razvidno, da bi bil pri teh nepremičninah predlagan kakršenkoli vpis, o katerem še ne bi bilo odločeno.

Vse pritožbe utemeljeno opozarjajo na tudi sicer (ne glede na utemeljenost delitve nepremičnin parc. št. 713 in 717 k.o. D. V. ter odločitev kateremu izvedenskemu mnenju slediti) nejasen in nepravilen izračun izplačil razlik v vrednosti, ki sta jih predlagatelj in nasprotni udeleženec M. P., ki sta dobila posamezne nepremičnine – parcele v naravi, dolžna plačati preostalim solastnikom. Povsem nerazumljiva je metoda po kateri je sodišče prve stopnje izračunalo zneske, ki sta jih omenjena udeleženca dolžna plačati preostalim solastnikom. Pritožbeno sodišče (ponovno) pojasnjuje, da je predlagatelj dolžan plačati razliko med skupno vrednostjo vseh njemu dodeljenih parcel in vrednostjo njegovega solastniškega deleža na vseh parcelah, ki so predmet delitve. M.P. pa je dolžan plačati razliko (če ta sploh obstoji) med vrednostjo njemu dodeljene parcele in vrednostjo njegovega solastniškega deleža na vseh parcelah, ki so predmet delitve.

Nadalje pritožbeno sodišče (ponovno) ugotavlja, da M. P. kljub temu, da je pridobil nepremičnino v naravi, ni prenehal biti solastnik tistih nepremičnin, ki niso bile predmet fizične delitve in bodo predmet civilne delitve. Fizična delitev namreč pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice. Tega sodišče prve stopnje glede solastnine M.P. ni upoštevalo. Iz tretje alinee 1. točke izreka izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da mu je sodišče prve stopnje na račun deleža predlagatelja povečalo obstoječi solastniški delež, v sorazmerju s katerim bi bil upravičen do plačila v primeru civilne delitve. Glede na odločitev, da pridobi M.P. na račun svojega solastniškega deleža parcelo v naravi, bi moral prenehati biti solastnik ostalih nepremičnin. Sodišče prve stopnje bi tako moralo povečati solastniške deleže preostalih udeležencev tudi na račun deleža M.P..

Predlagatelj tudi pravilno opozarja, da so glede na zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, ki so predmet delitve, očitno nekateri izmed zemljiškoknjižnih solastnikov teh nepremičnin že pokojni in da kot udeleženci tega postopka nastopajo njihovi dediči, ki pa še niso vknjiženi kot solastniki. Vendar pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno pravno nasledstvo oziroma, kdo so tisti udeleženci, ki nastopajo kot dediči pokojnih zemljiškoknjižnih solastnikov spornih nepremičnin. Zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti niti glede legitimacije udeležencev postopka.

Nasprotni udeleženec I.G. pa pravilno opozarja, da je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa odveč tisti del izreka, v katerem udeleženci dovoljujejo vpise lastninskih pravic na preostale udeležence. Lastninska pravica v nepravdnem postopku delitve solastnih nepremičnin se namreč pridobi s pravnomočnostjo sodne odločbe.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitev glede na njihovo naravo ni moglo samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP). Ker je sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, ponovno storila kršitve, na katere jo je pritožbeno sodišče opozorilo že v sklepu I Cp 2776/2009 z dne 25. 3. 2010, in tako ni sledila navodilom tega sklepa, je pritožbeno sodišče odločilo, da naj se opravi nov postopek pred drugim sodnikom sodišča prve stopnje (356. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opraviti delitev nepremičnin upoštevaje vse kriterije iz 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Pri tem bo moralo odpraviti zgoraj navedene pomanjkljivosti (v kolikor bodo te pač še relevantne glede na način delitve v novem postopku).

Nasprotni udeleženci v pritožbah opozarjajo še na problem fizične delitve stvari v naravi z izplačilom razlike v vrednosti, ki nastane, če solastnik, ki bi bil dolžan doplačilo, nima sredstev. V takem primeru lahko sodišče šteje, da fizična delitev z doplačilom ni mogoča. Predlagateljev pooblaščenec je sodišče v že obravnavanem ugovoru zoper plačilni nalog obvestil, da je predlagatelj umrl. Zato se postopek nadaljuje z njegovimi (do sedaj še neznanimi) dediči. V novem postopku naj tako sodišče prve stopnje v primeru, če bodo imeli predlagateljevi dediči tudi interes po fizični delitvi solastnine, upošteva tudi njihovo zmožnost izplačila razlike v vrednosti ter v pritožbi zatrjevano nezmožnost izplačila s strani M.P., ki pravi, da sprejema nepremičnino le, če zanjo ne bo potrebno ničesar doplačati (kar pa glede na vrednost njemu dodeljene nepremičnine ni izključeno).

Neutemeljene pa so pritožbene navedbe nasprotnih udeležencev I.G. in M.V., da bi moralo sodišče prve stopnje od zapadlosti zneskov izplačil, ki jih je naložilo predlagatelju in M.P., določiti tek zakonskih zamudnih obresti ter da bi moralo določiti rok, v katerem sta slednja dolžna izplačati udeležence. V skladu s šestim odstavkom 70. člena SPZ naloži sodišče izplačilo deležev v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Datum zadnje spremembe:

07.09.2011

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2171/2018
• VSL sklep III Cp 2416/2015
• VSL sklep II Cp 1170/2015