<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 4439/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.4439.2010
Evidenčna številka:VSL0061509
Datum odločbe:09.03.2011
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti - pogoji za dovolitev vpisa - sodba na podlagi pripoznave - vsebina izreka - ugotovljen obstoj izločitvene pravice

Jedro

Praviloma gre pri izločitveni pravici za uveljavljanje upnikove lastninske pravice na stvari, lahko pa tudi kakšne druge premoženjske pravice. Iz sporne sodbe na podlagi pripoznave ni razvidno, kakšen je pravni temelj in vsebina izločitvene pravice na spornih nepremičninah. Zato ne gre za sodbo, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice.

Eden od pogojev za dovolitev vpisa po 3. točki 148. člena ZZK-1 je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige. Tako je vpis po 1. odstavku 150. člena istega zakona dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 1608/1999-2 z dne 5.5.2008 (v zvezi s popravnim in dopolnilnim sklepom z dne 7.7.2010) pa spremeni tako, da se vpis ne opravi.

II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in ohranilo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 5.5.2008, ki je odredila vknjižbo lastninske pravice po sodbi na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Krškem Pg 261/98 z dne 28.5.1999.

2. Nasprotna udeleženka se je pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev oziroma „odpravo“ izpodbijanega sklepa. Navaja, da sodba na podlagi pripoznave z dne 28.5.1999 ni izvršljiva in ne more biti podlaga za vpis lastninske pravice na Republiko Slovenijo, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Toženka A. B. – v stečaju namreč nikoli ni bila lastnica spornih zemljišč. Kot imetnici te pravice uporabe sta bili vpisani Kmetijska zadruga z.o.j. in pritožnica, ki je njena edina pravna naslednica, kar je sodišču znano, saj je pritožnica svoje pravno nasledstvo dokazala že v več denacionalizacijskih postopkih. Do pripoznave je prišlo zaradi zlorabe položaja stečajnega upravitelja. Tudi sicer sodba ugotavlja le obstoj izločitvene pravice Republike Slovenije, ne pa, na koga in zakaj se vknjiži lastninska pravica.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, kar pomeni, da je predmet zemljiškoknjižnega postopka le odločanje o pogojih za dovolitev vpisa. Pritožnica se zato v tem postopku ne more več uspešno sklicevati na razloge, zaradi katerih nasprotuje pravilnosti in zakonitosti sporne sodbe na podlagi pripoznave. Neupoštevna je torej pritožbena trditev, da je bila pripoznava tožbenega zahtevka posledica domnevne zlorabe. Utemeljeno pa pritožnica izpostavlja dejstvo, da sporna sodba ugotavlja zgolj obstoj izločitvene pravice RS, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Izločitvena pravica je pravica zahtevati izločitev stvari, ki ne pripada stečajnemu dolžniku, iz stečajne mase. Praviloma gre pri tem za uveljavljanje upnikove lastninske pravice na stvari, lahko pa tudi kakšne druge premoženjske pravice (22. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – Ur. l. RS, št. 126/2007; prej 131. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – Ur. l. RS, št. 67/93 in naslednji). Tako pripada izločitvena pravica tudi upnikom v tistih pogodbenih razmerjih, kjer sme upnik od stečajnega dolžnika zahtevati izročitev stvari, ki sicer ni njegova last, hkrati pa tudi ni last stečajnega dolžnika. Iz sporne sodbe na podlagi pripoznave ni razvidno, kakšen je pravni temelj in vsebina izločitvene pravice RS, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, na spornih nepremičninah. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne gre za sodbo, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba je bila dovoljena s sklepom zemljiškoknjižne referentke. Predvsem pa sporna sodba na podlagi pripoznave veže zgolj pravdni stranki, ki sta sodelovali v gospodarskem sporu, in njune pravne naslednike, ne pa pritožnice. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o izpodbijanem zemljiškoknjižnem vpisu oziroma ugovoru pritožnice očitno spregledalo, da sta bili ob začetku zemljiškoknjižnega postopka pri spornih nepremičninah vknjiženi pritožnica ali Kmetijska zadruga z.o.j., B. in ne A. B. – v stečaju, ki je bila tožena stranka v gospodarskem sporu, iz katerega izvira sodba na podlagi pripoznave, medtem ko je ugovorna (in zdaj pritožbena) trditev, da A. B. – v stečaju ni pravna naslednica Kmetijske zadruge, z.o.j., B., ostala neprerekana. Eden od pogojev za dovolitev vpisa je po 3. točki 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2008 in 28/2009) tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige. Tako je vpis po 1. odstavku 150. člena istega zakona dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ta pogoj v obravnavnem primeru očitno ni bil izpolnjen, zato zemljiškoknjižno sodišče izpodbijanega vpisa ne bi smelo opraviti.

6. Sodišče prve stopnje, ki je odločalo o ugovoru pritožnice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, je torej zmotno ugotovilo dejansko stanje in tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 ustrezno spremenilo. Hkrati je dovolilo izbris vseh vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

7. Čeprav je pritožnica s pritožbo uspela, do povračila svojih stroškov zanjo ni upravičena. V zemljiškoknjižnem postopku namreč vsak udeleženec sam trpi svoje stroške, ker se po 2. odstavku 120. člena ZZK-1 glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljalo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku.


Zveza:

ZZK-1 člen 148, 150.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.09.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU3Mjk3