<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 4951/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.4951.2010
Evidenčna številka:VSL0068232
Datum odločbe:20.04.2011
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:ureditev meje - vrednost spornega mejnega prostora - določitev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene

Jedro

Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Uporaba tega sicer primarnega določila za določitev meje v nepravdnem postopku pa je odvisna od vrednosti spornega mejnega prostora.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja za sodno določitev meje po zadnji mirni posesti med parc. št. 1135/2 vl. št. 1853 k.o. B., ki je v lasti predlagatelja in parc. št. 1135/3, vl. št. 2598 k.o. B., ki je v lasti nasprotnih udeležencev, zavrglo. Navedlo je, da je bila med navedenima parcelama meja že dokončno določena v katastrskem postopku, zato ni sporna.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da 131. čl. ZNP res določa, da je sodni postopek za ureditev meje predviden za primere, kadar je meja med zemljišči sporna, vendar pa navedena določba ne opredeljuje procesnih predpostavk za vodenje nepravdnega postopka. Predlagatelj je v predlogu navedel, da je meja sporna, saj je meja vedno potekala po grabnu in je bil predlagatelj vedno lastnik nepremičnin na eni strani grabna, nasprotna udeleženca in njuni pravni predniki pa na drugi strani grabna. Opozarja, da se sodni postopek, tudi v primeru dokončno urejene meje v katastrskem postopku, lahko vodi po pravilih ureditve meje, kot jih določa 77. čl. SPZ.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 360. čl. ZPP in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP, po uradni dolžnosti pazilo tudi na obstoj morebitnih uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa je pokazal zmotno uporabo materialnega prava. 77.čl. Stvarnopravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ v 1. odstavku določa, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se v skladu z 2. odst. istega člena močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Uporaba tega sicer primarnega določila za določitev meje v nepravdnem postopku pa je v skladu s 3. odst. 77. čl. SPZ odvisna od vrednosti spornega mejnega prostora. Če le-ta ne presega dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti, sodišče prve stopnje v mejnem sporu prvenstveno uredi mejo na podlagi močnejše pravice, v primeru, da vrednost mejnega prostora tako vrednost presega, pa je uporaba močnejše pravice kot kriterija za določitev meje pogojena s soglasjem udeležencev, kar pomeni, da lahko sodišče mejo na podlagi močnejše pravice uredi le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata. Če močnejša pravica ni dokazana ali v primeru, ko vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti ni podano soglasje za ureditev meje na podlagi močnejše pravice, sodišče v skladu s 4. odst. 77. čl. SPZ preide na naslednjo metodo za ureditev meje in mejo uredi po zadnji mirni posesti. Če se zadnje mirne posesti ne da ugotoviti, pa sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni (5. odst. 77. čl. SPZ). Sodišče v nepravdnem postopku na tek postopka pred upravnim organom ni vezano, prav tako ne na pravnomočno izdano odločbo, razen, če mora upoštevati domnevo po močnejši pravici, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku, zato se pritožbeno sodišče strinja s stališčem pritožnika, da pravnomočno končan upravni postopek ni ovira za sodno urejanje meje.

Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo o predlogu za ureditev meje moralo meritorno odločiti. Najprej bo moralo ugotoviti vrednost spornega zemljišča in če bo ugotovilo, da vrednost spornega zemljišča ne presega dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti, bo lahko tudi brez soglasja strank uredilo mejo na podlagi močnejše pravice, pri tem pa bo moralo upoštevati, da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku, ter da je ta domneva izpodbojna in se močnejša pravica lahko dokazuje tudi drugače. Če pa bo ugotovilo, da vrednost spornega zemljišča presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, pa bo moralo, če ne bo pridobilo soglasja strank za ureditev meje na podlagi močnejše pravice, (v konkretnem primeru je namreč predlagatelj predlagal, da sodišče določi mejo po zadnji mirni posesti) urediti mejo po zadnji mirni posesti oziroma, če to ne bo mogoče, sporno zemljišče razdeliti po pravični oceni.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. istega zakona in 37. čl. ZNP pridrži za končno odločbo.


Zveza:

SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.09.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU3MjA0