<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 124/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.124.2011
Evidenčna številka:VSL0069317
Datum odločbe:17.02.2011
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - asignacija - objektivni pogoj izpodbojnosti

Jedro

V kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na razveljavitev pravnih učinkov naročila tožeče stranke družbi T. T. d.o.o., da izpolni obveznost tožeče stranke v znesku 60.000,00 EUR in nakazilo družbe T. T. d.o.o. toženi stranki dne 12. 09. 2008 ter sprejem tega nakazila s strani tožene stranke. Posledično je toženi stranki naložilo plačilo v stečajno maso tožeče stranke zneska 60.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 09. 2008 dalje. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.376,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na določbi 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki stečajnemu upravitelju daje podlago za izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika, pri katerih je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika oziroma ugodnejšega položaja osebe, v korist katere je bilo dejanje opravljeno (objektivni pogoji izpodbojnosti), v kolikor je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (subjektivni elementi izpodbojnosti).

Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka imela terjatev do tožeče stranke, kakor tudi, da je ta terjatev prenehala na podlagi izpolnitve družbe T. T. d.o.o. na podlagi izpodbijane asignacije z dne 12. 09. 2008, s katero je tožeča stranka naložila družbi T. T. d.o.o., da izpolni obveznost tožeče stranke toženi stranki. Družba T. T. d.o.o. je kot asignat nakazilo sprejela in toženi stranki izvršila plačilo navedenega zneska.

Z vidika objektivnega pogoja izpodbojnosti iz 271. člena ZFPPIPP je pri asignaciji potrebno upoštevati, da le-ta predstavlja dva enostranska pravna posla in sicer dve pooblastitvi. S prvo asignant pooblašča asignata, da opravi dajatev na račun asignanta, z drugo pa asignatarja, da sprejme dajatev od asignata. Vendar zgolj izvršitev asignacije sama po sebi še ne pomeni zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika (asignanta), če ni hkrati prenehalo kakšno premoženjsko upravičenje asignanta (stečajnega dolžnika) do asignata iz njunega kritega razmerja. Tožeča stranka je svoje prikrajšanje utemeljevala v smislu zmanjšanja svojega premoženja v posledici prenehanja terjatve tožeče stranke do asignata (T. T. d.o.o.) iz naslova posojilne pogodbe v enaki višini. Tožena stranka je tem trditvam nasprotovala s sklicevanjem na enotnost celotnega posla, to je izpodbijane asignacije in posojilne pogodbe, sklenjene dne 12. 09. 2008 med tožečo stranko in asignatom T. T. d.o.o. za isti znesek, kot je bil predmet nakazila tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi objektivni element izpodbojnosti utemeljilo zgolj na ugotovitvi, da je tožena stranka z izpolnitvijo izpodbijanega nakazila prejela poplačilo svoje terjatve in na ugotovitvi, da je tožeča stranka s tem izgubila sredstva iz sklenjene posojilne pogodbe s posojilodajalcem T. T. d.o.o.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom, da se prvostopenjsko sodišče v tem delu ni opredelilo do relevantnih ugovorov tožene stranke, ki se tičejo povezanosti izpodbijanega nakazila in sklenjene posojilne pogodbe z dne 12. 09. 2008. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikovemu stališču, da v kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.

Iz navedb tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo, s katerim je utemeljevala strinjanje z zaslišanjem priče B. Ž., je razbrati njeno zatrjevanje, da naj bi družba T. T. d.o.o. v predmetnem času večkrat posojala denar tožeči stranki za premestitev njenih finančnih težav, s čimer je zanikala povezavo med sklenjeno posojilno pogodbo in izpodbijano asignacijo. V tem delu gre za sporno dejansko vprašanje, ki se izkaže kot bistveno za opredelitev sodišča glede prikrajšanja premoženja stečajnega dolžnika v posledici izpodbijanega dejanja. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do pravnorelevantnih trditev tožene stranke glede povezanosti med izpodbijanim nakazilom in posojilno pogodbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče takšne pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, saj prvostopenjsko sodišče glede teh relevantnih dejstev še ni izvajalo nobenih dokazov, ki sta jih ponudili pravdni stranki. Zato je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP, s čimer je utemeljena odločitev pritožbenega sodišča v tem sklepu. V ponovljenem postopku se bo prvostopenjsko sodišče na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka v okviru dokaznih predlogov pravdnih strank moralo opredeliti do navedenih pravno relevantnih ugovorov tožene stranke in iz tega sklepati, ali je tožeča stranka uspela dokazati objektivni pogoj izpodbojnosti izpodbijanega dejanja v smislu 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je v pritožbenem postopku priglasila tožeča stranka v zvezi z odgovorom na pritožbo, temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.


Zveza:

ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1.
OZ člen 1035.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.07.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU1NTg0