VSL sklep I Cp 4647/2010

Jedro

Upniki premičninske izvršbe niso enotni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da sklep spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Pravna posledica zavrženja tožbe je, kot da tožba sploh ni bila vložena. Kolikor tožnik tožbe ne bi vložil in o njeni vložitvi ne bi obvestil izvršilnega sodišča, bi sodišče nadaljevalo z izvršbo. Z zavrženjem tožbe bi se ustvaril enak pravni položaj, torej tožena stranka bi lahko nadaljevala izvršbo na sporni avtodom. Izvršba je lahko nedopustna iz večih razlogov, ki so med različnimi upniki različni. Posledično bi bila izvršba na neko premično stvar za enega upnika dopustna, za drugega pa ne. Bistvo tožbe je ugotovitev, da izvršba konkretnega upnika na avtodom ni dopustna. O takšnem tožbenem zahtevku med pravdnima strankama še ni bilo odločeno, zato ne gre za kršitev ne bis in idem. Da je izvršba na avtodom nedopustna, je bilo odločeno napram nekemu drugemu upniku. Je pa razlog, tj. lastništvo avtodoma, iz katerega tožnik uveljavlja nedopustnost izvršbe, veljaven erga omnes, torej tudi napram toženi stranki v tem postopku. Zato ni razloga za zavrženje tožbe, ampak kvečjemu za ugoditev tožbenemu zahtevku. Neodvisno od tega ima tožnik pravico do povračila pravdnih stroškov, saj je bil na pravdo napoten, v njej pa je praktično uspel. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Stališče sodišča prve stopnje, da so upniki, ki predlagajo izvršbo na isto dolžnikovo premičnino, enotni sosoporniki, je zmotno. Za enotno sosporništvo gre, kadar je mogoče spor po zakonu ali po naravi pravnega razmerja rešiti samo na enak način za vse sospornike (prvi odstavek 196. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je navedlo, da gre v obravnavanem primeru za enotno sosporništvo iz razloga, ker izvršba na določen predmet (v konkretnem primeru izvršba na avtodom FIAT Ducato) ne more biti za ene upnike dopustna, za druge pa nedopustna, ker je izvršilni postopek na dolžnikovo premičnino lahko samo dopusten ali nedopusten. Takšno stališče pa je materialnopravno zmotno. Materialnopravni položaj upnika in tretjega je namreč v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen. Tretji ima prednost pred upnikovo poplačilno pravico, pridobljeno z rubežem premičnine (predmeta izvršbe), če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl., v nadaljevanju ZIZ). Gre za presojo, čigav pravni položaj v razmerju do predmeta izvršbe je močnejši: položaj upnika ali položaj tretjega. Tretji je res v vsakem primeru v enakem razmerju do predmeta izvršbe. To pa ne velja tudi za upnike (primerjaj sklep VS RS opr. št. II Ips 380/2008 z dne 24. 9. 2009). Tako ima npr. (praviloma) upnik, ki je z rubežem pridobil zastavno pravico na predmetu izvršbe, preden je tretji pridobil lastninsko pravico na tem predmetu, prednost pred tretjim in je zato izvršba tega upnika na ta predmet dopustna, med tem ko upnik, ki je pridobil zastavno pravico na predmetu izvršbe z rubežem po tem, ko je tretji pridobil lastninsko pravo na premičnini, ki je predmet izvršbe, te

prednosti pred tretjim njima, zaradi česar je izvršba tega upnika nedopustna. Odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov je torej lahko različna. Da ne gre za enotno sosporništvo, pa izhaja tudi že iz določb ZIZ, zlasti zakonske ureditve ugovora tretjega. Kljub temu, da upniki v različnih izvršilnih postopkih predlagajo izvršbo na isto premičnino, ima vsak izvršilni postopek lastno usodo. Predpostavki za dopustnost tožbe na nedopustnost izvršbe sta vložitev ugovora s strani tretjega in nasprotovanje takemu ugovoru s strani upnika. Ni nujno, da bo tretji v vsakem izvršilnem postopku vložil ugovor tretjega. Prav tako ni nujno, da bo vsak upnik nasprotoval ugovoru tretjega. Iz obrazloženega izhaja, da bistvo tožbe na nedopustnost izvršbe ni zgolj ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna, ampak ugotovitev, da izvršba

konkretnega upnika

na določen predmet ni dopustna, kot pravilno opozarja pritožnik.

Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno štelo, da so upniki, ki predlagajo izvršbo na isto dolžnikovo premičnino, v položaju enotnih sospornikov, je posledično nepravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo o zahtevku tožeče stranke že pravnomočno razsojeno z zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 304/2008 z dne 14. 10. 2008, s katero je bilo odločeno o nedopustnosti izvršbe

drugega upnika

na avtodom FIAT Ducato. To pa je imelo za posledico nepravilno izdajo procesnega sklepa o zavrženju tožbe.

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka (sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo, kar pomeni, da bi pritožbeno sodišče s tem, ko bi samo prvič ugotavljalo dejansko stanje, kršilo ustavno varovano pravico strank do pritožbe), je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje, v primeru danosti ostalih procesnih predpostavk, meritorno odločiti o tožbenemu zahtevku.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.07.2011

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cpg 250/2017
• VSL sklep III Cp 493/2004
• VSL sklep III Cp 802/2005