VSL sklep I Cp 4925/2010

Jedro

Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje.

Izrek

Stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagatelju in nasprotnim udeležencem solastne nepremičnine razdelilo tako, da se nepremičnina parc. št. 4/1.S k.o. 1983 B. g. dodeli N. L. do 19/20 in A. L. do 1/20, parc. št. 236/1 k.o. 1983 B. g. se dodeli v izključno last in posest N. L., parc. št. 131/14, 131/4, 131/5 in 2360, vse k.o. 1983 B. g. se dodelijo v izključno last in posest A. P., parc. št. 247 in 243, obe k.o. 1983 B. g. se dodelita M. K. do 30/50, L. L. do 13/50, M. L. do 11/50 in B. L. do 13/50, parc. št. 52/1 in 2372, obe k.o. 1983 B. g. pa se dodelijo M. A., M. Č., S. A. in I. O., vsaki do ¼. Predlagatelju N. L. je naložilo v plačilo nasprotnim udeležencem glede na njihove solastne deleže A. P. 1.372,09 EUR, M. K., L. L. in B. L. vsakemu po 675,52 EUR, M. L. 571,60 EUR, M. A., M. Č., S. A. in I. O. vsaki po 714,19 EUR, vse v treh mesecih in skupaj z obrestmi po obrestni meri, po kateri se v kraju, kjer nepremičnine ležijo, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, za zavarovanje tega plačila pa je na nepremičninah predlagatelja ustanovilo zastavno pravico. Ugotovilo je še, da skupni stroški znašajo 4.591,93 EUR.

Zoper sklep so se v roku pritožile 6., 7., 8. in 9. nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov, ki smiselno predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da se s predmetno delitvijo nepremičnin ne strinjajo. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno ugotovilo upravičen interes na parc. št. 4/1.S, saj ni ugotavljalo zahtevanih okoliščin za ugotovitev interesa in pritožnice o teh okoliščinah sploh niso bile zaslišane. Zaslišane so bile zgolj v zvezi okoliščine, kateri del nepremičnin bi želele in kaj s tem nameravajo. Pritožnicam je to rojstna hiša, medtem ko predlagatelju ni. I. O. že celo življenje dela na kmetiji, kjer je poročena in je ta kmetija v neposredni soseščini. Tudi po poroki je delala doma in skrbela za bolno mater ter vzdrževanje hiše. Na konflikten odnos predlagatelja z materjo pritožnic, izročevalko, kažejo vložene tožbe zaradi razveljavitve izročilne pogodbe, ki so sicer bile kot neutemeljene zavrnjene. Predlagatelj hiše ne vzdržuje in izboljšuje, saj je ta v razpadajočem stanju in je sam potrdil, da je za podreti. Predlagatelj ne more imeti močnejšega interesa niti iz razloga, ker v njej živi njegova mati, nasprotna udeleženka A. L., ki pa ima najmanjši solastniški delež in tudi drugo stanovanje v L.. Glede parc. št. 4/1.S in 52/1 sodišče ni upoštevalo določbe o nedeljivosti in s tem kršilo določilo 4. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ti dve parceli namreč tvorita celoto. Predlagatelj je sicer zamolčal, da gospodarsko poslopje stoji na delu parc. št. 52/1. Zgolj na podlagi navedb predlagatelja je bila izdelana naknadna cenitev za parc. št. 52/1, ki upošteva na njenem delu stavbno zemljišče, s čimer je spremenjena njegova vrednost. Sodišče zmotno in v nasprotju z listinami v spisu zaključi, da je za gradnjo stavbe na parc. št. 52/1 namenjena površina 647 m2, ker iz potrdila G. (priloga A19) izhaja, da je ta parcela pozidana 509 m2, drugo pa je travnik. V potrdilu o namenski rabi Občine D.pa delež med pozidanim ali nepozidanim zemljiščem sploh ni določen. Vsled navedenega je napačna tudi cenitev parc. št. 52/1, kar je v škodo pritožiteljic. Cenitev tudi ne upošteva, da je del te parcele pozidan. Z oceno, da je 647 m2 zemljišča parc. št. 52/1 namenjenega za gradnjo stavb, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tisti del zemljišča parc. št. 52/1, ki naj bi bil zazidljiv, tudi ni bremen prost. Sosed bo nedvomno zahteval dostop do svojih parcel oziroma do hiše in objektov na meji s parcelo 52/1 oziroma do gospodarskega poslopja, ki je čez mejo na parc. št. 52/1, kar ima za posledico ustanovitev ustrezne služnosti dostopa. Tega sodišče ni storilo, čeprav bi moralo. Obenem si predlagatelj lasti tudi del parc. št. 52/1, v kolikor na njem stoji gospodarsko poslopje. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno določbo člena 70 SPZ, ko je del solastnega premoženja še naprej pustilo v solasti, za kar tudi med solastniki ni bilo soglasja.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, opozarja na nedovoljene pritožbene novote, potrjuje odločitev sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Razloge, zakaj je predlagatelju priznati večji interes, da se mu dodeli parc. št. 4/1.S v izključno last in posest oziroma v solast z njegovo materjo A. L., je sodišče prve stopnje podalo na 6. strani izpodbijanega sklepa in ker so ti razlogi prepričljivi in popolni, jim v celoti sledi tudi pritožbeno sodišče. Ko pritožnice v pritožbi naštevajo okoliščine, zaradi katerih bi bil njihov interes na tej nepremičnini bolj upravičen od predlagateljevega (njihova rojstna hiša, delo in skrb I. O. in ostalo), nobena od teh okoliščin nima takšne teže, ki bi omajala pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v tem delu. Predvsem je bistveno, da je delež predlagatelja na tej nepremičnini občutno višji od deležev posameznega nasprotnega udeleženca, da v hiši na tej nepremičnini prebiva nasprotna udeleženka, mati predlagatelja A. L. in da predlagatelj že vrsto let, čeprav skromno, vzdržuje hišo. Da pritožnice o okoliščinah upravičenega interesa niso bile zaslišane, je protispisna pritožbena trditev. Vse so namreč bile zaslišane na naroku dne 19.3.2010 in takrat bi brez ovir lahko izpovedale tudi v tej smeri, če ne drugače, z odgovori na vprašanja njihovega pooblaščenca, ki je bil na naroku prisoten.

Da naj bi bili parc. št. 4/1.S in 52/1 nedeljiva celota, je neupoštevna pritožbena novota (1. odstavek 337. člena ZPP), ki poleg tega nima podpore v dokazih, niti pritožba ne poda trdnih in prepričljivih argumentov za takšno trditev. Vsled navedenega se pritožbeno sodišče o tej pritožbeni trditvi ne opredeljuje oziroma ji ne sledi, saj je ne potrjuje noben od v postopku na prvi stopnji izvedenih dokazov.

Naknadna cenitev par. št. 52/1 ni bila izdelana le po navedbah predlagatelja, ampak na njegov predlog in po odredbi sodišča prve stopnje za dopolnitev izvedenskega mnenja, njeno izdelavo pa je izvedenec G. oprl izključno na listine v spisu, konkretno na potrdilo G. z dne 8.5.2010 (priloga A19). Irelevantno pri tem je, kdo je v upravnem postopku predlagal spremembo namembnosti dela parc. št. 52/1, ker je to stvar upravnega postopka in se namembnost nepremičnin določa v njem. Sodišče je na takšno opredelitev nepremičnin vezano. Sicer pa potrdilo iz priloge A19 izrecno potrjuje, da je parc. št. 52/1 k.o. 1983 B. g. dejansko v obsegu 509 m2 pozidana, medtem ko je namenjenega zemljišča za gradnjo stavb 647 m2, kar je vse izvedenec G. v svoji dopolnitvi izvedenskega mnenja pravilno upošteval in je zmotna pritožbena navedba, da je izvedenec upošteval za pozidavo namenjenega zemljišča 647 m2 brez podpore v potrdilu iz priloge A19. Enako je neupoštevna pritožbena novota, ker ni izkazano, da tega ni bilo mogoče navajati že v postopku na prvi stopnji, da bi bilo potrebno z izpodbijanim sklepom vzpostaviti služnostno pravico v breme parc. št. 52/1 in v korist parc. št. 4/1.S in da se del gospodarskega objekta, dodeljenega predlagatelju, dejansko nahaja na parc. št. 52/1, pri čemer tudi ta pritožbena trditev nima podpore v izvedenih dokazih, niti v pritožbi ni argumentirano utemeljena.

Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje. Da pritožnice ne bi bile soglasne, da se parc. št. 52/1 dodeli njim v solastništvo po enakih delih, je protispisna pritožbena trditev, ker so takšno delitev te nepremičnine tudi same izrecno predlagale, nazadnje v III. pripravljalnem spisu z dne 3.12.2009 (list. št. 139 - 140 v spisu).

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in je skladna določbi 1. odstavka 35. člena ZNP, po kateri vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede teh stroškov ni zakonske določbe, ki bi določala drugače.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2011

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 1306/2010
• VSL sklep II Cp 1069/2015
• VSL sklep I Cp 1722/2009