VSL sklep I Cp 4479/2010

Jedro

Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena ZIZ nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga.

Vložitev izrednega pravnega sredstva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.

Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev postopka.

Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenemu predlogu za prekinitev postopka ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da v predmetnem pravdnem postopku od sodišča terja ugotovitev, da je izvršba na nepremičninah, za katere zatrjuje, da so njene, nedopustna. Tožeča stranka v drugih postopkih dokazuje svojo lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe. Vprašanje njene lastninske pravice na sporni nepremičnini pa ni meritorno rešeno in je zoper pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 738/2009 vloženo izredno pravno sredstvo, prav tako pa v pravdnem postopku z opr. št. P 3076/2007-II še ni bilo odločeno o njenih podrejenih zahtevkih. Po pravilih pravdnega postopka sodišče o podrejenih tožbenih zahtevkih ne odloča, kadar ugodi primarnemu zahtevku oziroma prvemu podrejenemu zahtevku. Navedeno je razvidno tudi iz obrazložitve sodbe z dne 18.9.2008, opr. št. P 3076/2007-II, kjer je sodišče navedlo: „kar tožeča stranka zahteva drugače, se zavrne“. To pomeni, da je sodišče drugačen zahtevek tožeče stranke v okviru zahtevka o katerem je meritorno odločalo, zavrnilo. Pritožnika še navajata, da teče tudi postopek za ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga sklepu o izvršbi, katere nedopustnost terjata v tem postopku. Po njunem prepričanju ničnost izvršilnega naslova pomeni, da je odpadla podlaga za sklep o izvršbi in torej tudi sam postopek izvršbe ne more teči.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru tožeča stranka v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe zatrjuje, da je sporno nepremičnino pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe ter uveljavlja tudi originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču ter na podlagi priposestvovanja. Originaren način pridobitve lastninske pravice pa tožeča stranka uveljavlja tudi v zadevi z opr. št. P 3076/2007-II z drugo in tretje postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, o katerem pa sodišče v navedenem postopku še ni odločalo, kar izhaja tako iz izreka odločbe kot tudi iz 6. strani obrazložitve odločbe, kjer je sodišče zapisalo, da je delno ugodilo prvemu podrednemu tožbenemu zahtevku in da o ostalih podrednih tožbenih zahtevkih ni odločalo. Navedeno pa je razvidno tudi iz obrazložitve odločbe Višjega sodišča z opr. št. I Cp 738/2009, iz katere prav tako izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo le o prvem podredno postavljenem zahtevku tožeče stranke. Zato je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je bilo sodbo z opr. št. P 3076/2007-II odločeno tudi o drugem in tretjem podrednem tožbenem zahtevku tožeče stranke.

Pravilno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da odločitev o ničnosti notarskega zapisa ne vpliva na odločitev o dopustnosti izvršbe. Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga. Morebitna ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, bo kvečjemu razlog za ustavitev izvršbe.

Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da vložitev izrednega pravnega sredsteva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.

Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo (1. odst. 13. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V konkretnem primeru je bila zoper odločitev o primarno postavljenem tožbenem zahtevku v zadevi z opr. št. 3076/2007-II vložena revizija in ker sodišče v navedeni zadevi ostalih dveh podrednih tožbenih zahtevkih tožeče stranke še ni začelo obravnavati, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo prekinilo postopka ( in bo torej samo reševalo predhodno vprašanje) za smotrno.

Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sklep zavrnlo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 155. in 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2393/2016
• VSL Sklep II Cp 762/2021
• VSL sklep I Cpg 1712/2015