<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 4503/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.4503.2010
Evidenčna številka:VSL0067638
Datum odločbe:09.03.2011
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:sodni depozit - upniška zamuda - ravnanje nasprotnih udeležencev

Jedro

Ravnanje nasprotnih udeležencev glede na vse okoliščine konkretne zadeve, opisane v predlogu, zadostuje za ugotovitev upniške zamude in s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz določbe 302. člena OZ za predlagani sodni depozit.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za sprejem zneskov 92.032,52 EUR v korist nasprotnih udeležencev D. K., A. K. in P. K. Odločilo je, da je predlagateljica dolžna sama nositi stroške postopka v višini 1.420,84 EUR.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je nasprotne udeležence takoj po sprejemu sodbe pisno pozvala k sklenitvi pogodbe in jih prosila, da ji sporočijo številko transakcijskega računa zaradi nakazila kupnine. Na pisni poziv nasprotni udeleženci niso podali nobenega pisnega odgovora. V dokaz je predlagala svoje zaslišanje. Očitki sodišča predlagateljici so neutemeljeni, pravno zgrešeni in življenjsko nevzdržni. Kupnina po sodbi znaša 276.097,56 EUR. Predlagateljica ima skladno z določbami Obligacijskega zakonika možnost in pravico plačati kupnino s posredovanjem banke, zato ji ni mogoče očitati oziroma šteti v škodo, da denarja ni izročala fizično ali na način, kot se izroča. Takšen očitek je povsem neživljenjski ob upoštevanju splošne poslovne prakse, pri kateri je najbolj običajen način plačila kupnine za nepremičnino ravno plačilo preko transakcijskega računa, kot tudi specifičnih okoliščin tega primera in sicer, da gre za veliko vsoto in da je predlagateljica hrvaška državljanka s prebivališčem na Reki. Izbrani način plačila je najbolj varen za vse udeležence tako z vidika preprečevanja pranja denarja kot tudi s carinskega vidika, s takim načinom plačila bi bili varovani interesi obeh strank. Predlagateljica v kratkem 5-dnevnem roku, ki ga je imela na voljo, ni mogla pridobiti podatkov o transakcijskih računih, da bi nakazilo izvršila. Zato je očitno, da gre v navedenem primeru za preprečevanje izpolnitve in za neizpolnitev sodelovalne dolžnosti upnika.

Nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo zavračajo kot neutemeljene vse navedbe predlagateljice in predlagajo potrditev sklepa. Navajajo, da jim predlagateljica dolgovane vsote denarja ni fizično niti poskušala izročiti, niti ga ni poskušala poslati preko poštne nakaznice, zato prevzema sploh niso mogli zavrniti in tako tudi niso mogli priti v upniško zamudo. V zvezi s pozivom k sklenitvi pogodbe preko pooblaščenca pojasnjujejo, da je njihov pooblaščenec obvestil pooblaščenca predlagateljice, da se ne strinjajo z odločitvijo sodišča druge stopnje in da bodo tudi vložili izredno pravno sredstvo. Ker je rok plačila kupnine 5 dni bistvena sestavina pogodbe in ker tožeča stranka po izvršljivosti sodbe, ki nadomešča pogodbo, ni poskušala izročiti kupnine v skladu z izrecnim dogovorom do 31. 05. 2010, je prodajna pogodba, ki jo nadomešča pravnomočna in izvršljiva sodba, razdrta po samem zakon. Zato predlagateljica nima več pravnega interesa za izdajo sklepa za sprejem kupnine v sodni depozit.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljenost predloga za sprejem denarja v sodni depozit se presoja po določbah 168. do 177. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP. Sodišče sprejme na podlagi 1. odstavka 168. člena ZNP v sodni depozit med drugim denar, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa predstavlja v konkretnem primeru ta predpis določba 302. člena Obligacijskega zakonika – OZ, po kateri sme dolžnik položiti za upnika dolgovano stvar pri sodišču med ostalim tudi v primeru, če je upnik v zamudi. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da mora predlagateljica izkazati upniško zamudo, da je torej nasprotnim udeležencem poskušala plačati kupnino, ki jo je dolžna na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.št. P 1023/2007-I ter da so nasprotni udeleženci odklonili sprejem plačila. Poleg predmeta depozita je predlagateljica v predlogu navedla razloge, zakaj želi denar položiti, kot določa 170. člen ZNP. Zamudo upnikov izkazuje s tem, da so kljub temu, da jih je pisno in ustno pozvala k sklenitvi pogodbe in k sporočilu transakcijskih računov, na katere bi lahko plačala kupnino, ustno zavrnili izpolnitev sodbe in tudi številke transakcijskega računa niso sporočili. Prav ima pritožba, da takšno ravnanje nasprotnih udeležencev glede na vse okoliščine konkretne zadeve, opisane v predlogu, zadostujejo za ugotovitev upniške zamude in je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz določbe 302. člena OZ za predlagani sodni depozit. Predlagateljica je tuja državljanka, ki jo zavezuje po pravnomočni sodbi kratek rok za izpolnitev denarne obveznosti, pri čemer je treba upoštevati, da je denarna obveznost prinosnina (295. člen OZ). Pritožba pravilno poudarja, da je predlagateljica izbrala najprimernejši način izpolnitve s predlogom za nakazilo na bančni transakcijski račun. Pritožba tudi pravilno argumentira razloge proti gotovinskemu plačilu, saj gre za visok znesek denarne obveznosti. Podobni razlogi veljajo tudi za plačilo s poštno nakaznico. Povsem očitno je, da nasprotni udeleženci izpolnitve od predlagateljice niso želeli sprejeti, ko jih je pozvala, niso predlagali nobenega primernejšega načina sprejema kupnine in tudi v odgovoru na pritožbo ne povedo razumnih razlogov, zakaj ne želijo sporočiti predlagateljici številk transakcijskih računov. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da predlagateljica ni verjetno izkazala upniške zamude, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP. Pred izdajo sklepa o depozitu mora namreč sodišče prve stopnje ugotoviti še izpolnitev ostalih pogojev za sodni depozit po določbah 171. in 173. člena ZNP (način hrambe stvari, rok hrambe in opozorilo udeležencu glede zastaranja ter morebitni predujem za kritje stroškov).


Zveza:

ZNP člen 168, 168/1, 170, 171, 173.
OZ člen 295, 302.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.06.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU0NjQ3