VSL sklep I Cp 850/2011

Jedro

Toženka se ne more sklicevati na to, da je izdana začasna odredba [s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine] nepotrebna, ker tudi v primeru tožničinega uspeha v pravdi ne bo učinkovita, češ da je nepremičnina že (pre)obremenjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 3. 12. 2010, s katerim je bilo v zavarovanje nedenarne terjatve tožeče stranke do tožene stranke le-tej prepovedana odtujitev in obremenitev njenih nepremičnin 268/500 pac. št. 30/5, vl. št. 379, parc. št. 30/7 vl. št. 355 in parc. št. 1. E, vl. št. 355, vse k. o. S., in s katerim je bila ta prepoved zaznamovana v zemljiški knjigi, z veljavnostjo do 30 dni po pravnomočni rešitvi predmetne zadeve.

(2) Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Nasprotuje ugotovitvi prvega sodišča o tem, da ni ponudila dokaza o originarni pridobitvi spornih nepremičnin, saj trdi, da je predložila vrsto dokazov, zlasti pogodbe, iz katerih izhaja, kakšna je bila usoda skupnega premoženja zakoncev. Tožeča stranka je tista, ki ni predložila nobenega dokaza o tem, da je šlo v resnici za darilo, pač pa je podala le pavšalne navedbe. Sporazum o delitvi premoženja zakoncev je formalno omogočil vpis toženkinega premoženja kot njeno last v zemljiško knjigo, svoj del skupnega premoženja pa je njen zakonec že prej porabil. Zakonca lahko v skladu z določbami 59., 60. in 61. čl. ZZZDR sama sporazumno določata deleže na skupnem premoženju, kar je prvo sodišče spregledalo. To sta tudi storila in si ga pravično razdelila. Sicer pa so vse sporne nepremičnine tudi že obremenjene in je začasna odredba nepotrebna, saj tožeča stranka v primeru uspeha v pravdi tudi z njo ne bo prišla do poplačila. Tožena stranka želi svoje upnike poplačati, zato se je odločila za etažno razdelitev nepremičnin, ta začasna odredba pa bo prodajo in s tem poplačilo upnikov ustavila. Tožena stranka zato trpi škodo, ki je višja od škode, ki bi jo ob neizdaji predlagane začasne odredbe trpela tožeča stranka.

(3) Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo relevantne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (UL RS 3/2007 – UPB4; ZIZ) in pravilno ocenilo, da so za izdajo predlagane začasne odredbe izpolnjeni vsi pogoji. Zato je bila izdaja takšne odredbe pravilna in zakonita, ugovor proti sklepu o njeni izdaji pa neutemeljen, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko ga je zavrnilo. Svojo odločitev je v celoti tudi ustrezno obrazložilo.

(6) Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, kot to zahteva 1. odst. 272. čl. ZIZ. Resničnost njenih trditev in utemeljenost njenega zahtevka bo stvar dokaznega postopka glavne obravnave in končne odločitve o glavni stvari, za verjetnost terjatve pa zadošča, kar tožeča stranka navaja in predlaga v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe. Verjetnost, ki se po določbah ZIZ uporablja kot dokazni standard, potreben za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi v nadaljevanju postopka uspeli, dokazovali resničnost predlagateljevih navedb in torej narekovali zanj ugodno odločitev.

(7) Pritožbeno sodišče zato pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje pri ugotovitvi, da je verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke (da sporazum med toženko in A. H. o delitvi skupnega premoženja nima učinkov proti tožeči stranki do višine njene terjatve in da je dolžna toženka na nepremično premoženje, predmet tega sporazuma (in začasne odredbe) dolžna dopustiti izvršbo) izkazana. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da so trditve tožeče stranke o tem, da sta tožena stranka in njen soprog z sporazumom o razdružitvi skupnega premoženja prikrila neodplačno razpolaganje v škodo upnikov slednjega, pavšalne. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni prvega, da so pavšalne in brez predloženih dokazov trditve tožene stranke, da je bilo 80 % nepremičnega premoženja zakoncev prodanega že pred tem sporazumom in da naj bi ta denar porabil zakonec tožeče stranke. Pri tem se je prvo sodišče za presojo verjetnosti trditev tožeče stranke utemeljeno oprlo na odsotnost kakršnegakoli zapisa o čem takem v omenjenem sporazumu zakoncev.

(8) Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča tudi glede tega, da je izkazan drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, namreč nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali otežena (1. alineja 2. odst. 272. čl. ZIZ). Brez prepovedi, vpisane v zemljiško knjigo, bi bil promet z nepremičnino možen, kar bi brez dvoma otežilo terjatev tožeče stranke. Hujših posledice za upnika (3. alineja 2. odst. 272. čl. ZIZ) ta zato ni bil niti dolžan dokazovati. Če zaradi začasne odredbe tožena stranka ne more več prostovoljno poplačevati svojih upnikov, pa to niti niso neugodne posledice zanjo.

(9) Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, sme sodišče v zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (273. čl. ZIZ). Toženka se ne more sklicevati na to, da je izdana odredba nepotrebna, ker tudi v primeru tožničinega uspeha v pravdi ne bo učinkovita, češ da je nepremičnina že (pre)obremenjena.

(10) Ker je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

(11) Stroški v zvezi z postopkom za izdajo začasne odredbe delijo usodo ostalih pravdnih stroškov (1. odst. 151. čl. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.06.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1048/2012
• VSL sklep I Cp 3505/2014
• VDSS sklep Psp 199/2010