VSL sklep I Cp 4546/2010

Jedro

Pritožnik (izvedenec) mora, v kolikor želi uveljaviti pravico do zakonskih zamudnih obresti, le-te zahtevati že ob priglasitvi stroškov in nagrade, saj šele na ta način da sodišču prve stopnje podlago za odločanje v tej smeri.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1.) Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu in cenilcu S. J. za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v bruto znesku 52,01 EUR. V nadaljevanju je še odločilo, da se od priznanega bruto zneska obračuna in plača tudi 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da se neto znesek prejemka nakaže na osebni račun izvedenca, akontacija dohodnine ter 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa na ustrezna računa, najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti tega sklepa.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo izvedenec S. J. Navaja, da je račun za opravljeno delo sodišču izstavil 26.2.1998, sodišče pa je šele 14.9.2010 izdalo sklep in pri tem ni upoštevalo Pravilnika o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, ki je veljal v času izdaje računa. Tudi pri tem pa sodišče ni bilo dosledno, saj pravilnik, ki ga je uporabilo, določa drugačne zneske kot so zapisani v računu. Sodišče je tudi popolnoma prezrlo 48. člen tega pravilnika, iz katerega izhaja, da mora sodišče odločiti o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v 15 dneh, ko je bilo dokazovanje s posameznim izvedencem oziroma cenilcem končano, odmerjeno nagrado in stroške pa izplačati v 45 dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je v zadevi odločeno. Isti člen tudi določa, da je izvedenec upravičen do zamudnih obresti, kar je sodišče preprosto spregledalo.

(3.) Udeleženca postopka na vloženo pritožbo nista odgovorila.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o odmeri nagrade in stroškov izvedencu uporabiti Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur. l. RS, št. 61/97, v nadaljevanju Pravilnik 97), ki je veljal v času, ko je izvedenec opravil delo in izstavil račun, vendar pa takšna napačna uporaba predpisa ni vplivala na pravilnost odločitve.

(6.) Iz računa z dne 26.2.1998 (list. št. 30) izhaja, da je izvedenec za opravljeno delo priglasil:

- za študij spisa do 50 strani 75 točk po 76,50 SIT za točko, skupaj 5.737,5 SIT (danes 23,94 EUR),

- za manj zahteven pregled oziroma ogled 75 točk po 76,50 SIT za točko, kar znese 5.737,50 SIT (danes 23,94 EUR)

- potne stroške na relaciji Vrhnika-Šujica-Vrhnika in sicer za razdaljo 30 km, po 33,00 SIT za kilometer, skupaj 990,00 SIT (danes 4,13 EUR).

Skupaj je tako izvedenec priglasil 12,465,00 SIT oziroma 52,01 EUR. Vsi priglašeni stroški so, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, v skladu z Pravilnikom 97, in sicer členom 6, 7. in 8. Sodišče prve stopnje je vse tako priglašene stroške, čeprav se je pri tem zmotno sklicevalo na Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (UL RS 7/2002 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik 02), pritožniku tudi v celoti priznalo.

(7.) Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, ki se nanaša na zamudne obresti. Procesni predpis, ki določa, kako (in kdaj) izvedenec, ki je sodeloval v postopku po sklepu sodišča, priglasi stroške in nagrado za svoje delo, je Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v zvezi s 37. členom ZNP uporablja tudi za nepravdne postopke. Tako 249. člen ZPP opredeljuje pravico izvedenca do povračila potnih in drugih stroškov ter nagrade, glede povrnitve le-teh pa v 2. odstavku napoti na smiselno uporabo 242. člen ZPP, ki velja za povračilo stroškov pričam in med drugim določa, da mora priča zahtevati povračilo stroškov takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi. To, smiselno preneseno na izvedence (in cenilce) pomeni, da morajo stroške in nagrado zahtevati takoj, ko svoje mnenje ustno podajo, če pa ga podajo pisno, pa skupaj z njim. Pritožnik bi zato moral, v kolikor je želel uveljaviti pravico do zakonskih zamudnih obresti, le-te zahtevati že ob priglasitvi stroškov, saj bi šele na ta način dal sodišču prve stopnje podlago za odločanje v tej smeri. Ker tega ni storil, niti tega ni storil kasneje, ko je že prišlo do zamude z izdajo sklepa, tega s pritožbo ne more več uspešno uveljaviti. Pritožbeno sodišče se glede na to do siceršnje utemeljenosti takšnega zahtevka, upoštevaje, da takrat veljavna pravilnika (1) nista izrecno določala pravice izvedenca ali cenilca do zamudnih obresti, ne opredeljuje.

(8.) Ker je glede na obrazloženo pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je bilo pritožbo kot neutemeljeno potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

--------

(1) Pravilnik o sodnih izvedencih in Pravilnik o sodnih cenilcih, oba UL RS 20/1995.

Datum zadnje spremembe:

06.07.2016

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 213/2021
• VSM sklep I Cp 1555/2009
• VDSS Sklep Psp 213/2021