VSL sklep I Cpg 11/2011

Jedro

Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sodnemu izvedencu avtomobilske stroke I.Ž., ki ni zavezanec za plačilo DDV, prizna izvedenino v bruto znesku 1.055,00 EUR; da je od priznanega bruto zneska izvedenine potrebno obračunati in plačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; da plačilo skupnega zneska nagrade znaša 1.118,30 EUR, ki vključuje 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se izvrši iz založenega predujma; da je manjkajočo izvedenino, povečano za obvezne prispevke, v višini 418,30 EUR dolžna plačati tožeča stranka v roku 15 dni pod izvršbo; da se neto znesek osebnega prejemka nakaže na osebni račun sodnega izvedenca št. 02053-1119547xxx, odprt pri X d.d. ter se davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine) ter 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakažeta na ustrezna računa, plačilo pa se izvede najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti sklepa.

Proti sklepu je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter tožeči stranki naloži v plačilo pritožbene stroške tožene stranke, podrejeno pa naj izpodbijani sklep delno razveljavi v delu, ki se nanaša na določitev nagrade za izvedbo testne vožnje ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe o odmeri stroškov do plačila.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica se zoper izpodbijani sklep pritožuje zaradi domnevnega pristranskega ravnanja izvedenca, ker je kljub prejemu dopisa pritožnice z dne 14. 10. 2010, s katerim je pritožnica izvedencu sporočila, da za izvedbo testne vožnje ni nobene podlage ter prejemu zahteve za izločitev izvedenca, nadaljeval z izvajanjem testne vožnje in jo opravil. Ker je izvedenec ravnal v nasprotju s pravili pravdnega postopka, bi bilo nepravilno in v nasprotju z veljavnimi predpisi, če se takšno ravnanje nagradi z določitvijo izvedenine. Pritožnica zato predlaga, da zaradi očitne pristranskosti in delovanja v nasprotju s pravili pravdnega postopka, izvedenec ni upravičen do nobene nagrade, podrejeno pa delno izpodbija sklep za del nagrade, ki je sodnemu izvedencu odmerjena za izvedbo testne vožnje.

Iz pritožbenih navedb torej izhaja, da se pritožnica ne strinja z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, pritožba pa ne vsebuje konkretnih razlogov v zvezi s pravilno odmero nagrade sodnemu izvedencu za konkretno opravljeno izvedensko delo. Pritožnica z navedbami o kršitvi pravil postopka in pristranskosti izvedenca, ni uspela omajati v sklepu ugotovljenega dejanskega stanja glede opravljenega dela izvedenca. Sodišče prve stopnje je s sklepom o postavitvi izvedenca z dne 18. 06. 2010 izvedencu naložilo, da po skrbnem pregledu računalniškega sistema in podatkov tovornega vozila Volvo, reg. št. LJ xx – 24C in računalniškega sistema in podatkov na servisu tožene stranke ter na podlagi priključitve vozila na računalniški sistem in spisovnih podatkov s prilogami, še posebej opozoril tožeče stranke v vlogi z dne 24. 03. 2010, priloženega računalniškega sistema vozila in garancijske knjižice, poda izvedeniško mnenje. S sklepom z dne 21. 09. 2010 pa je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu še naložilo, naj svoje mnenje dopolni tako, da za ugotovitev porabe goriva opravi preizkus s testno vožnjo tovornega vozila Volvo, reg. št. LJ xx – 24C v prisotnosti strank, o čemer naj ju predhodno ustrezno obvesti. Izvedenec je svoje delo opravil in izdelal izvedeniško mnenje, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 20. 10. 2010. Iz računa št. 6/10, ki ga je izvedenec priložil izvedeniškemu mnenju izhaja, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja potrebno preštudirati spis nad 200 strani, zbrati dokumentacijo in navodila na 25 straneh, opraviti obisk servisa (dvakrat) in preizkus nad pet ur ter izdelati zelo zahtevno izvedensko mnenje in pa, da so izvedencu nastali materialni stroški v znesku 136,00 EUR. Iz izvedeniškega mnenja je razvidno, da je izvedenec svoje delo opravil, pregledal spis, proučil dodatno dokumentacijo, pregledal vozilo na servisu in opravil testno vožnjo (v trajanju nad pet ur), sodišče prve stopnje pa je tudi ugotovilo, da gre izvedencu nagrada, za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja ter so izvedencu nastali materialni stroški v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja v znesku 136,00 EUR. Izvedencu je glede na opravljeno delo odmerilo nagrado na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS št. 7/2002 in nadaljnji).

Pritožbeni razlogi, ki jih navaja pritožnica za določitev višine nagrade niso relevantni. Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom Zakona o pravdnem postopku in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti. Sodišče prve stopnje se bo o pripombah pritožnice glede ravnanja izvedenca in glede izvedenskega mnenja opredelilo šele pri nadaljnjem odločanju, ko bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2337/2009
• VSL sklep I Cp 729/2011
• VSL sklep II Cp 85/2011