VSL sklep I Cpg 1194/2010

Jedro

Škatlic „Citronska kislina.“ pa tožeča stranka v izreku ne opiše, pač pa iz zahtevka izhaja, da so te sestavni del sodbe. Tak zahtevek pa oceni pritožbenega sodišča ni določen. Na eni strani je možno škatlico, ki je predmet tožbenega zahtevka objektivno opisati glede popolnoma vsake najmanjše podrobnosti. Na drugi strani pa se ena škatlica „Citronska kislina,“ ki je npr. pravkar bila dana v promet, od druge, na kateri zaradi npr., poteka časa znaki niso več razločni, lahko zelo razlikuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški tožene stranke so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je v I. odstavku izreka glasil:

„I.1. Toženi stranki se prepoveduje proizvodnja, prodaja na debelo in drobno škatlic „Citronska kislina“, ki so sestavni del izreka te sodbe.

2. Tožena stranka je dolžna iz pravnega prometa izločiti vse škatlice „Citronska kislina“ ter jih uničiti v prisotnosti zastopnika tožeče stranke, v 8. dneh, da ne bo izvršbe.

3. Na stroške tožene stranke se odreja objava te sodbe v častniku „A“.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka po prvostopni sodbi do plačila, v 8.dneh, da ne bo izvršbe.“

Odločilo je še, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.935,00 EUR s pripadki (II. odstavek izreka).

1.2. Presodilo je, da tožena stranka, ki na trgu ponuja izdelek „Citronska kislina“ v rumeni škatlici z zelenim pokrovčkom, (1) ni posegla v izključno pravico tožeče stranke kot imetnice znamk „CITRONKA“ v besedi in „CITRONKA“ v sliki in barvah ter da (2) tovrstno ravnanje tudi ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ali tako, da bi se povzročila ali utegnila povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu, v smislu 13. člena Zakona o varstvu konkurence (ZVK).

Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Hkrati je zahtevala tudi povrnitev svojih stroškov, povezanih z odgovorom na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih kršitev. V okviru uradnega preizkusa ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena (ZPP) - izrek sodbe je nerazumljiv, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče preizkusiti. Tožba mora v skladu z določilom 1. odstavka 180. člena ZPP med drugim obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Pravilno postavljen je namreč zgolj tak zahtevek, v katerem tožeča stranka konkretno navede stanje, ki ga želi doseči (prim. A. Galič: ZPP s komentarjem, GV založba 2006, 2. knjiga, str. 123-124). Temu pa tožbeni zahtevek iz 1. in 2. točke I. odstavka izreka prvostopne sodbe, ki je povzet po tožbenem zahtevku, ne ustreza. S 1. točko tožbenega zahtevka tožeča stranka zahteva prepoved proizvodnje in prodaje škatlic „Citronska kislina,“ z 2. točko pa izločitev teh škatlic iz prometa in med drugim njihovo uničenje. Škatlic „Citronska kislina“ pa tožeča stranka v izreku ne opiše, pač pa iz zahtevka izhaja, da so te sestavni del sodbe. Tak zahtevek pa oceni pritožbenega sodišča ni določen. Na eni strani je možno škatlico, ki je predmet tožbenega zahtevka objektivno opisati glede popolnoma vsake najmanjše podrobnosti. Na drugi strani pa se ena škatlica „Citronska kislina,“ ki je npr. pravkar bila dana v promet, od druge, na kateri zaradi npr., poteka časa znaki niso več razločni, lahko zelo razlikuje. Že zato sklicevanje na škatlico „Citronska kislina“ predstavlja nedoločen zahtevek.

Tudi odstranitveni zahtevek v 2. točki zahtevka je po oceni pritožbenega sodišča postavljen nedoločeno, saj vsebuje splošne pojme (pravni promet, vse škatlice „Citronska kislina“), ki puščajo dvom o tem, kakšno ravnanje tožene stranke predstavlja izpolnitev tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ne bi smelo odločiti, pač pa tožbo tožeči stranki na podlagi 1. odstavka 108. člena ZPP vrniti v popravo in jo opozoriti na 1. odstavek 180. člena ZPP. Ker ni ravnalo tako, ni jasno o čem je odločilo. Ker te kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, saj je potrebno sodelovanje tožeče stranke, je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati skladno z navodilom iz zgornje točke. Če bo tožbeni zahtevek tudi po pozivu ostal nedoločen, bo moralo sodišče 1. stopnje tožbo zavreči (1. odstavek 180. člen v zvezi s 4. odstavkom 108. členom ZPP). Če pa bo tožeča stranka tožbo pravilno dopolnila, tako da bo tožbeni zahtevek določen, bo moralo v novem sojenju sodišče prve stopnje izčrpno obravnavati trditveno podlago tožeče stranke, nanašajočo se na zatrjevano nelojalno konkurenco tožene stranke in izvajati predlagane dokaze.

K temu pa pritožbeno sodišče še dodaja, da se načeloma zdi razumna presoja prvostopenjskega sodišča, da ni podana zatrjevana kršitev blagovne znamke. Če bo tožeča stranka popravila tožbo in postavila določen tožbeni zahtevek, pa se bo moralo sodišče 1. stopnje v ponovnem sojenju opredeliti tudi do trditev tožeče stranke v 4. točki njenih navedb (listovna številka spisa 35) in oceniti tam predlagane dokaze. Ob tem pa ne bo smelo izpustiti razlogov za odločitev o tistem delu tožbenega zahtevka, ki je oprt na zatrjevano kršitev blagovne znamke.

Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

16.05.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1541/2009
• VSL Sklep II Cp 1337/2019
• VSK Sklep Cpg 16/2017