VSL sklep I Cpg 1227/2010

Jedro

Četudi bi odstop tožeče stranke opredelili po določbi 108. člena OZ, torej v smislu, da je tožeča stranka odstopila od Pogodbe glede vseh bodočih obveznosti tožene stranke (dokončanje gradnje), glede že izpolnjenih obveznosti (opravljena gradbena dela) pa bi pogodba ostala v veljavi, je potrebno poudariti, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z izkazom verjetnosti svoje terjatve na izročitev listin (gradbene dokumentacije). Ni namreč opredelila, katera dela je tožena stranka opravila in obveznost izročitve katere dokumentacije tem opravljenim delom pritiče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o izdaji začasne odredbe, opr. št. I Pg 918/2009-16 z dne 06. 04. 2010, spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka zavarovanja in je dolžna toženi stranki v 15. dneh povrniti 2.249,00 EUR ugovornih in pritožbenih stroškov postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovor tožene stranke zavrne in ostane začasna odredba po sklepu Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I Pg 918/2009 z dne 06. 04. 2010, v celoti v veljavi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter pritožbenemu sodišču predlagala, naj pritožbo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe v zavarovanje svoje terjatve na izročitev gradbene dokumentacije gradbišča W. (I. točka predloga za izdajo začasne odredbe), ki sestoji iz:

dokazila o zanesljivosti objekta, skupaj z izjavami o skladnosti vseh vgrajenih materialov, armature, hidroizolacije ter končno oceno vgrajenega betona, končno oceno betonov, poročilom o zveznosti pilotov, tlačnem preizkusu na cevovodih, poročilom o dezinfekciji vodovoda, poročilom o prevzemu toplovoda;

končnega geomehanskega poročila, skupaj z evidenčnimi listi in drugimi dokazili o ustreznem ravnanju z gradbenimi in drugimi odpadki v času gradnje;

gradbenega dnevnika in gradbene knjige;

projektov naslednjih segmentov za izvedbo gradnje: arhitektura, gradbene konstrukcije, bazenska tehnika, strojne instalacije, elektro instalacije, zunanja ureditev.

Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. I Pg 918/2009-16 z dne 06. 04. 2010, presodilo, da je tožeča stranka izkazala tako verjetnost svoje terjatve kot tudi nevarnost skladno z določbo 2. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), z izpodbijanim sklepom pa je ugovor tožene stranke zoper prej navedeni sklep zavrnilo. Pritožbeno sodišče odločitvi ne pritrjuje. Po presoji pritožbenih navedb pritožbeno sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala pogojev po 272. členu ZIZ in je zato njen predlog za izdajo začasne odredbe šteti za neutemeljenega.

Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe utemeljevala na dejstvu razvezane gradbene pogodbe št. 1/5-2008 (12500) z dne 30. 05. 2008 (A11, v nadaljevanju Pogodba). Navaja, da je od Pogodbe odstopila z izjavo dne 12. 05. 2009 (A16), potem ko je tožena stranka zamujala z deli. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča skladno s temi navedbami ni izkazala, da bi ji nastala terjatev na izročitev listin po 1. in 2. alineji I. točke njenega predloga. V kolikor je namreč tožeča stranka odstopila od Pogodbe in je slednja razvezana, to pomeni, da so prenehale vse pravice in obveznosti strank po tej Pogodbi (1. odstavek 111. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). S tem je izgubila veljavnost tudi določba 8. člena Pogodbe, ki opredeljuje obveznosti tožene stranke v zvezi z izročitvijo dokumentacije. Četudi bi odstop tožeče stranke opredelili po določbi 108. člena, torej v smislu, da je tožeča stranka odstopila od Pogodbe glede vseh bodočih obveznosti tožene stranke (dokončanje gradnje), glede že izpolnjenih obveznosti (opravljena gradbena dela) pa bi pogodba ostala v veljavi, je potrebno poudariti, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z izkazom verjetnosti svoje terjatve na izročitev listin (gradbene dokumentacije). Ni namreč opredelila, katera dela je tožena stranka opravila in obveznost izročitve katere dokumentacije tem opravljenim delom pritiče. Tožena stranka je utemeljeno opozarjala, da po Pogodbi (5. člen) njena obveznost izročiti vso potrebno dokumentacijo zapade šele ob pripravi objekta za tehnični pregled, zato je tožeča stranka nosila trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je njena terjatev na izročitev listin po 1. in 2. alineji tč. I predloga zapadla že pred tem, upoštevaje ustrezna dela, ki jih je tožena stranka opravila. Po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka temu bremenu ni zadostila.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi tožene stranke tudi v delu, ko opozarja na svojo navedbo o predhodni izročitvi/vrnitvi gradbene knjige in gradbenega dnevnika. Tožena stranka je navedbo podala v tč. 5 odgovora na tožbo z dne 22. 10. 2009 (list. št. 39), tožeča je ni konkretizirano prerekala, zato jo je skladno z določbo 214. člena ZPP šteti za priznano. Ob tem pritožbeno sodišče v zvezi s hrambo gradbenega dnevnika opozarja tudi na določbo 4. odstavka 12. člena Pravilnika o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču (Ur. l. RS, št. 66/2004, upoštevaje prehodno določbo 19. člena Pravilnika o gradbiščih, Ur. l. RS, št. 55/2008), po kateri se originalni izvod iz zvezka gradbenega dnevnika iztrga in ga hrani odgovorni nadzornik, dvojnik oziroma kopija, ki ostane v zvezku, pa se hrani na gradbišču. Tožeča stranka okoliščin, ki bi kazale na drugačno hrambo gradbenega dnevnika ni zatrjevala. Upoštevaje, da tožeča stranka ni verjetno izkazala, da z dokumentacijo oz. kopijo le-te (gradbena knjiga in gradbeni dnevnik) ne razpolaga več oz. nasprotno, da je tožena stranka celo verjetno izkazala, da tožeča stranka z dokumentacijo razpolaga, je na dlani zaključek, da tožeča stranka ni uspela izkazati nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode v zvezi z neizročitvijo dokumentacije (2. odstavek 272. člena ZIZ) in je zato njen predlog tudi v tem delu (3. alineja tč. I predloga) neutemeljen.

V zvezi s terjatvijo na izročitev dokumentacije projektov segmentov za izvedbo gradnje: arhitektura, gradbene konstrukcije, bazenska tehnika, strojne instalacije, elektro instalacije, zunanja ureditev (4. alineja I. točke predloga za izdajo začasne odredbe) pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati nevarnosti, da ji bo brez izdane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda (2. alineja 2. odstavka 272. člena ZIZ) oz. upoštevaje naravo predlagane začasne odredbe ni zadostila pogojem za njeno izdajo.

Tožeča stranka je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljevala z nastankom težko nadomestljive škode, ki bi ji vsled nedokončane oz. prepozno dokončane gradnje lahko nastala v zvezi s pridobivanjem finančnih sredstev, t. j. nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in v zvezi s servisiranjem kreditov (točka. II predloga za izdajo začasne odredbe z dne 11. 09. 2009, list. št. 11 in 12). Iz navedb tožeče stranke tako izhaja, da z izdajo začasne odredbe zasleduje premoženjski interes, ki pa sam po sebi ne more utemeljevati težko nadomestljive škode oz. skladno s sodno prakso se škoda lahko upošteva samo takrat, če nastaja v tolikšni višini in tako, da je upnik eksistenčno ogrožen (tako tudi VSK sklep II Cpg 9/97 in VSL sklep II Cp 2429/2009 z dne 15. 07. 2009). Konkretnih navedb v zvezi z likvidnostnimi težavami, višino potencialno izgubljenih sredstev oz. kreditno nezmožnostjo ter posledično eksistencialno ogroženostjo po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka ni podala in s tem ni verjetno dokazala nevarnosti težko nadomestljive škode. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je potrebno nezmožnost pridobitve uporabnega dovoljenja (na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev), upoštevati le v povezavi z zatrjevanimi posledicami prepoznega dokončanja gradnje.

Ob vsem navedenem je potrebno upoštevati še, da je predmet predloga tožeče stranke izdaja regulacijske začasne odredbe, za katero je značilno, da je predlog začasne odredbe enak tožbenemu zahtevku. Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da je zaradi varstva toženčevih pravic v postopku takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, ko je treba na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Njena izdaja je mogoča zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja (tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS, Up-275/97 z dne 16. 07. 1998, sklep Vrhovnega sodišča II Ips 105/2008 z dne 06. 06. 2008, VSK sklep I Cp 1390/2006 z dne 17. 10. 2006, VSL sklep I Cp 1991/2009 z dne 08. 07. 2009).

Skladno z zgoraj navedenim se ostali pritožbeni razlogi izkažejo kot neodločilni, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče tako šteje, da predlagatelj ni izkazal pogojev po 272. členu ZIZ, zato je pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep pa spremenilo tako, da je ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ugodilo in sklep z dne 06. 04. 2010, s katerim je sodišče izdalo predlagano začasno odredbo, spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Izrek o stroških temelji na določbi 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Tožeča stranka, ki v tem postopku ni uspela, mora nositi sama svoje stroške postopka in toženi stranki v 15ih dneh povrniti stroške postopka, ki znašajo 2.249,00 EUR (stroški ugovornega postopka: sestava ugovora 592,50 EUR, 20% DDV in sodna taksa za ugovor 16,00 EUR, skupaj 727,00 EUR; stroški pritožbenega postopka: sestava pritožbe 1.185,00 EUR, 20% DDV in sodna taksa za pritožbo 100,00 EUR, skupaj 1.522,00 EUR).

Datum zadnje spremembe:

16.05.2011

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1429/2022
• VSL sklep I Cp 3556/2011
• VSL sklep I Cp 1560/2012