VSL sklep I Cpg 1409/2010

Jedro

Tožeča stranka ni bila dolžna še posebej predložiti dokazila o plačilu, vendar se od nje pričakuje, da bo plačilno sredstvo, na podlagi katerega bo izvedla plačilo sodne takse opremila z zadostnimi podatki, iz katerih bo mogoče ugotoviti, na katero zadevo se plačilo takse nanaša, o čemer je bila tožeča stranka z plačilnim nalogom izrecno opozorjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek ustavi, ker tožena stranka ni plačala dolžne sodne takse za tožbo.

Zoper sklep se je tožeče stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni plačala dolžne sodne takse. Tožeča stranka je dejansko sodno takso v višini 99,00 EUR pravočasno plačala dne 19. 07. 2010.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da se je spor v tej zadevi začel z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateri je tožena stranka pravočasno ugovarjala. Sklep o izvršbi je bil s sklepom opr. št. VL 183577/2009 z dne 24. 02. 2010 Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavljen, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba. Z navedenim sklepom je bilo še odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Okrožno sodišče je v Ljubljani je tožeči stranki izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. 1914/2010 z dne 30. 06. 2010, s katerim jo je pozvalo, da mora doplačati sodno takso za tožbo v znesku 99,00 EUR.

Tožeča stranka je poziv prejela dne 12. 07. 2010. S pozivom je bila tožeča stranka, opozorjena, da mora takso plačati ne prehodni račun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, pri čemer je bila še posebej opozorjena, da naj kot namen nakazila navede opravilno številko zadeve II Pg 1914/2010 za katero plačuje sodno takso.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni izkazala, da je v predmetni zadevi dne 19. 07. 2010 plačala sodno takso v višini 99,00 EUR. Iz uradnih podatkov plačilnega prometa na računih, na katere se plačuje sodna taksa, ki jih je vpogledalo sodišče prve stopnje, ni razvidno, da bi tožeča stranka plačala sodno takso za predmetno zadevo. Iz navedenih podatkov sicer izhaja, da je tožeča stranka dne 19. 07. 2010 plačala znesek 99,00 EUR na račun sodnih taks (l. št. 15 in l. št. 24). Vendar pa iz njih tudi izhaja, da je tožeča stranka označila, da se ta sodna taksa nanaša na zadevo 2443i, kot izhaja iz oznak, ki jih je navedla tožeča stranka kot namen plačila. Iz tako označenega namena plačila pa ni mogoče sklepati, da se nanaša na predmetno zadevo.

Drži sicer pritožbena trditev, da tožeča stranki ni bila dolžna še posebej predložiti dokazila o plačilu, vendar se od nje pričakuje, da bo plačilno sredstvo, na podlagi katerega bo izvedla plačilo sodne takse opremila z zadostnimi podatki, iz katerih bo mogoče ugotoviti, na katero zadevo se plačilo takse nanaša, o čemer je bila tožeča stranka z plačilnim nalogom izrecno opozorjena.

S plačilnim nalogom je bila tožeča stranka tudi izrecno opozorjena na posledice neplačila sodne takse.

Ker iz zatrjevanega nakazila ne izhaja, da se nanaša na predmetno zadevo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sodna taksa v tej zadevi ni bila plačana, zaradi česar je pravilno glede na določbi 3. odst. 105.a člena ZPP štelo, da je tožba bila umaknjena.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

16.05.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1535/2014
• VSL Sklep II Cpg 367/2019
• VSL Sklep II Cp 260/2020