VSL sklep I Cp 611/2010

Jedro

ZZK-1 odgovora na ugovor ne predvideva.

Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži tudi oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist. Ta oseba mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru KH in zavrnilo zemljiškoknjižni predlog predlagatelja za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 325/17 in 325/22, obe vl. št. 3821 k.o. T.p.

Zoper ta sklep se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in ugodi njegovemu zemljiškoknjižnemu predlogu, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo njegovega odgovora na ugovor. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ta sploh ni omenjen. Nadalje navaja, da je bila prodajna pogodba z dne 24. 3. 2004, katere vzpostavitev zahteva, sklenjena. To priznava tudi vlagateljica ugovora, ki navaja le, da je bila ta nato razveljavljena, kar pa ne drži. Pogoj za razveljavitev te pogodbe, določen v sporazumu z dne 19. 12. 2007, se ni nikoli uresničil, zato prodajna pogodba še vedno velja.

Vlagateljica ugovora je na pritožbo odgovorila. Meni, da je pritožba neutemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru upoštevati predlagateljev odgovor na ugovor. Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami; v nadaljevanju ZZK-1) namreč odgovora na ugovor ne predvideva.

Pritožnik pa pravilno opozarja, da je bila prodajna pogodba z dne 24. 3. 2004, katere vzpostavitev se zahteva in na podlagi katere je predlagana vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja, sklenjena. Vlagateljica ugovora namreč navaja, da sklenitev omenjene pogodbe ni sporna, da pa je bila ta kasneje razveljavljena. Listina, katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, je torej bila izstavljena. V skladu s 1. odstavkom 240. člena ZZK-1, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, lahko zemljiškoknjižni lastnik z ugovorom izpodbija, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oziroma, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, v njegovi posesti oziroma v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za izročitev te listine predlagatelju postopka, določeni v pravnem poslu iz 1. odstavka 36. člena ZZK-1. Kot to pravilno navaja pritožnik, vlagateljica ugovora ne zatrjuje nobenega izmed navedenih razlogov. Vlagateljica ugovora pa tudi sicer ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, na katerih je predlagana vknjižba lastninske pravice, niti ni oseba, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navedena kot oseba, ki je listino izstavila (4. točka 1. odstavka 238. člena ZZK-1). Zato je sodišče prve stopnje tudi iz tega razloga napačno uporabilo določila 240. člena ZZK-1, ki veljajo le za ugovor zemljiškoknjižnega lastnika in osebe, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navedena kot oseba, ki je listino izstavila (5. odstavek 240. člena ZZK-1).

Vlagateljica ugovora je dedinja pokojne zemljiškoknjižne lastnice nepremičnin, na katerih je predlagana vknjižba lastninske pravice. Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži tudi oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist (1. točka 1. odstavka 238. člena ZZK-1). Ta oseba mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo (2. odstavek 238. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje bi torej moralo presojati utemeljenost ugovora v skladu z določili 238. in 239. člena ZZK-1.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). V novem odločanju naj sodišče prve stopnje presoja ugovor v skladu z določili 238. in 239. člena ZZK-1.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami) v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4529/2010
• VSK sklep CDn 8000000023/2011
• VSK sklep CDn 8000000024/2011