<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1240/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CPG.1240.2010
Evidenčna številka:VSL0064320
Datum odločbe:08.12.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:podjemna pogodba - pogodba o delu - odstop od pogodbe - rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe - enoletni prekluzivni rok - izvensodno uveljavljanje izjave o odstopu

Jedro

Od jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo glavnice 7.791,06 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 522,15 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi kot med pravdnima strankama nesporno ugotavlja, da je tožeča stranka pri toženi stranki naročila izdelavo tovornega priklopnega vozila in da je tožena stranka tožeči stranki priklopnik izdelala in ji 17. 03. 2003 izstavila tudi račun v višini 1.522.500,00 SIT. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tožena stranka ni prerekala nadaljnjih tožbenih trditev, da je tožena stranka tožeči stranki dne 27. 11. 2003 sporočila, da „je bil priklopnik po statičnem izračunu ing. T. V. izdelan v skladu s projektno dokumentacijo št. 08-XX-02/2002, ki jo je izdelal projektivni biro Projekt „I“ I. d.o.o“. V odgovoru na tožbo celo sama navaja, da je bil priklopnik izdelan v skladu z načrti.

Na podlagi navedenih trditev torej ne more biti dvoma, da je šlo v obravnavanem primeru za sklenjeno podjemno pogodbo v smislu 619. člena OZ, kar v pritožbi utemeljeno uveljavlja tožnik. Po 3. odst. 620. člena OZ se namreč pogodba vselej šteje za podjemno pogodbo, če sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo, ne glede na to, ali je podjemnik stvar izdelal iz svojega materiala. Zato tožena stranka zgolj z dejstvom, da je priklopnik izdelala z lastnim materialom, ne more uspeti s pravno kvalifikacijo sklenjenega posla kot prodajno pogodbo. Pravdni stranki sta se očitno dogovorili za izdelavo priklopnika, na kar kaže že dejstvo, da je tožena stranka izdelala priklopnik na podlagi posebnega projekta oziroma načrta, torej je šlo za izdelavo individualno določene stvari, katere uporaba je terjala celo homologacijo priklopnika, kot izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke. Glede na pravno naravo sklenjene pogodbe, ki je pogodba o delu, so zato razlogi izpodbijane sodbe o prepozno grajani skriti napaki, upoštevaje določbe OZ o prodajni pogodbi, neupoštevni.

Pri presoji pravočasnega uveljavljanja kondikcijskega in odškodninskega zahtevka tožeče stranke zaradi njenega odstopa od pogodbe so torej relevantna določila OZ o podjemni pogodbi glede izpolnjenih predpostavk za odstop od pogodbe ter splošna določila OZ o razvezi pogodbe in njenih posledicah ter določila OZ o uveljavljanju in predpostavkah odškodninskega zahtevka.

Zaradi ugotovljenih skritih napak izvršenega dela ima naročnik na razpolago več jamčevalnih zahtevkov, bodisi zahtevek na odpravo napak, bodisi pravico odpraviti napako na podjemnikove stroške tako, da naročnik zahteva plačilo stroškov, potrebnih za odpravo napak z drugim podjemnikom, pravico do odstopa od pogodbe ali pa pravico zahtevati sorazmerno znižanje plačila. Od vseh navedenih jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe. Prav iz zatrjevanega odstopa od pogodbe pa tožeča stranka izvaja kondikcijski in odškodninski zahtevek.

Prvostopenjsko sodišče pa je pri presoji pravočasnosti uveljavljanja le-teh zmotno uporabilo določbo 1. odst. 635. člena OZ z ugotovitvijo, da je tožeča stranka zamudila enoletni rok za sodno uveljavljanje svoje pravice iz naslova skritih napak, ker je toženo stranko o skriti napaki obvestila z dopisom z dne 15. 10. 2003, tožbo pa je vložila šele 24. 08. 2007. Navedena določba OZ bi bila ob zgoraj povedanem relevantna le v primeru, če bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala odpravo napak ali plačilo stroškov odprave napak ali pa oblikovalni zahtevek na znižanje plačila, pa nobenega od teh zahtevkov v obravnavani zadevi ne uveljavlja.

Tako se pokaže, da glede na trditveno podlago spora, v katerem tožena stranka tožeči stranki očita nepravočasno reklamacijo napak in posledično tožnikov neupravičen odstop od pogodbe ter glede na njeno trditev, da skrite napake sploh ni, da je bila napaka odpravljena ter da je tožbeni zahtevek zastaran, pa prvostopenjsko sodišče pravno relevantnega dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo.

Utemeljeni tožnikovi pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), pri čemer so napotki pritožbenega sodišča prvostopenjskemu sodišču razvidni iz zgoraj obrazloženega.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).


Zveza:

OZ člen 619, 620, 620/3, 635, 635/1, 639, 639/1, 639/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.04.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUzMzAx