VSL sklep I Cpg 1305/2010

Jedro

Tožbeni zahtevek tožeče stranke se med drugim nanaša na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine in ničnosti pogodbe o vlaganju, obe z dne 14. 06. 2005. Dopustitev pripoznave zakonitega zastopnika tožene stranke pomeni poseg v odločitev skupščine, s tem pa tudi možnost kršitve materialno statusnega prava glede pravic odločanja v družbi kot tudi možnosti naštetih zlorab. Za takšno razpolaganje zakonitega zastopnika bi bila vsekakor potrebna soglasna privolitev vseh družbenikov, ki bi morali podati izjavo, da v primeru pripoznave ne gre za nasprotovanje prisilnim predpisom in moralnim pravilom, ampak dejansko za ničen skupščinski sklep.

Stranski intervenient na strani tožene stranke ima položaj sposporniškega intervenienta. Ker le-ta nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, je tako tudi iz tega razloga procesno dejanje tožene stranke – izjava o pripoznavi zahtevka, v koliziji s procesnimi dejanji stranskega intervenienta. Takšna pripoznava obenem pomeni, da bi na ta način tožena stranka izigrala svojega družbenika.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

V navedeni zadevi je prvostopno sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je pod 1. točko izreka ugotovilo, da so sklepi skupščine tožene stranke z dne 14. 06. 2005, zapisani v notarskem zapisniku notarja J. N. št. SV 547/05 in Pogodba o vlaganju z dne 14. 06. 2005 sklenjena med pravdnima strankama in zapisana v notarskem zapisniku notarja J. N., št. SV 548/2005 nični, v 2. točki izreka pa je ugotovilo, da so posamezne vknjižbe lastninske pravice v korist tožene stranke pri nepremičninah, ki so posebej precizirane in vpisane v zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Kamniku, neveljavne.

Zoper takšno sodbo se pritožuje tožena stranka in stranski intervenient na strani tožene stranke. Oba vlagata pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

V navedeni zadevi je prvostopno sodišče na podlagi vloge tožene stranke z dne 09. 02. 2009 izdalo sodbo na podlagi pripoznave po 1. odstavku 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ocenilo je namreč, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. odstavek 316. člena v zvezi s 3. odstavkom 3. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se s takšno razlago izpodbijane sodbe ne strinja.

Pripoznava pomeni enostransko izjavo toženca, da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen, tako da sodišče v primeru pripoznave ne ugotavlja resničnosti s strani tožnika zatrjevanih dejstev, kot tudi ne ali iz teh dejstev izhaja utemeljenost zahtevka. To pomeni, da sodišče kontrolira zgolj izpolnjene formalnosti. Tožbeni zahtevek tožeče stranke se med drugim nanaša na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine in ničnosti pogodbe o vlaganju, obe z dne 14. 06. 2005. Dopustitev pripoznave zakonitega zastopnika tožene stranke pomeni tako poseg v odločitev skupščine, s tem pa tudi možnost kršitve materialno statusnega prava glede pravic odločanja v družbi kot tudi možnosti neštetih zlorab. Za takšno razpolaganje zakonitega zastopnika bi bila vsekakor potrebna soglasna privolitev vseh družbenikov, ki bi morali podati izjavo, da v primeru pripoznave ne gre za nasprotovanje prisilnih predpisov in moralnih pravil, ampak dejansko za ničen skupščinski sklep. Zapis na skupščini tožene stranke z dne 31. 08. 2009, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče je prav tako sporen, saj se tudi ta skupščinski sklep izpodbija. Zato za ugoditev pripoznave ne zadostuje.

Pritožbeno sodišče obenem še ugotavlja, da je stranski intervenient na strani tožene stranke P., d.o.o. družbenik in imetnik poslovnega deleža tožene stranke v višini 29,391 %. Zato ima položaj sosporniškega intervenienta po 1. odstavku 202. člena ZPP v zvezi s 196. členom ZPP. Ker stranski intervenient nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, je tako tudi iz tega razloga procesno dejanje tožene stranke – izjava o pripoznavi zahtevka, v koliziji s procesnimi dejanji stranskega intervenienta. Takšna pripoznava obenem pomeni, da bi na ta način tožena stranka izigrala svojega družbenika. Vse to so razlogi, ki vodijo po oceni pritožbenega sodišča v zaključek, da pomeni pripoznava zahtevka tožene stranke dejanje, ki nasprotuje morali ravnanja gospodarskih subjektov v obligacijskih odnosih in njihovemu ravnanju v poslovnem prometu, pomeni pa tudi zlorabo procesnih pravic. Zato je po oceni pritožbenega sodišča odločitev prvostopnega sodišča oprta na nedovoljeno razpolaganje strank, s tem pa v nasprotju s 3. in 9. členom ZPP.

Vse to so razlogi, na podlagi katerih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da temelji pripoznava tožene stranke na nedovoljenem razpolaganju, zaradi česar je bila izpodbijana sodba na podlagi pripoznave izdana nepravilno, v nasprotju s 6. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je bilo treba obema pritožbama ugoditi, izpodbijano pripoznalno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v novo odločanje. V novem odločanju bo moralo prvostopno sodišče upoštevati še dejstvo, da sta obe stranki v stečaju. Zato je vprašljiv tudi pravni interes tožeče stranke za nadaljevanje te pravde.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.04.2011

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 636/2003
• VSC Sklep Cpg 109/2022
• VSL sklep I Cpg 612/2006