VSL sklep I Cpg 1133/2010

Jedro

V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju. Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se prvostopni sklep v izpodbijani 2. točki spremeni tako, da mora nasprotni udeleženec v 15. dneh od prejema tega sklepa povrniti predlagatelju njegove stroške nepravdnega postopka v znesku 783,36 EUR.

Pritožba predlagatelja in pritožba nasprotnega udeleženca proti 1. točki izreka izpodbijanega sklepa se zavrneta in se prvostopni sklep v tem delu potrdi.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Nesporno dejansko stanje

1. Predlagatelj je lastnik ene delnice družbe K. d.d. iz Ljubljane, kar predstavlja 0,00011 % delnic v osnovnem kapitalu te družbe, nasprotni udeleženec pa je lastnik 92,04 % njenih delnic. Dne 29. 01. 2009 je predlagatelj na nasprotnega udeleženca naslovil dopis „Zahteva za odkup delnic manjšinskega delničarja“ in ga pozval, naj mu v 30 dneh ponudi primerno nadomestilo. Hkrati ga je seznanil, da se v okviru delniškega sporazuma pod njegovim okriljem združujejo mali delničarji K. d.d. in navedel, da bo sprožil sodni postopek, če ne bo prejel ustrezne ponudbe. To zahtevo je glavni delničar prejel 09. 02. 2009. Po sestanku, ki sta ga imeli stranki dne 10. 03. 2009, je nasprotni udeleženec predlagatelja obvestil, da v dani situaciji ponudbe ne more podati.

Dosedanji tek postopka

2. Dne 02. 04. 2009 je predlagatelj pri sodišču prve stopnje vložil predlog za sodno določitev primernega denarnega nadomestila. V odgovoru na predlog je nasprotni udeleženec predlagal zavrženje predloga, sodišče prve stopnje pa je dne 28. 06. 2010 izdalo izpodbijani sklep s sledečim izrekom:

„1. Primerna višina denarnega nadomestila za eno delnico družbe K. d.d. z oznako KFLG na dan 29. 01. 2009 znaša 63,94 €.

2. Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške tega postopka v višini 2.022,37 € v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila.“

3. Proti temu sklepu sta se pritožili obe stranki. Obe ga izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v 1. odst. 338. člena ZPP. Predlagatelj izrecno predlaga le razveljavitev izpodbijanega sklepa, iz vsebine pritožbe pa je razvidno, da predlaga tudi njegovo spremembo z dopolnitvijo z dajatvenim delom in odločbo o teku zakonskih zamudnih obresti. Izrecno se pritožuje tudi proti odločitvi o stroških postopka. Nasprotni udeleženec pa predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče predlog za izdajo tega sklepa zavrže. Obe stranki zahtevata tudi povrnitev vsaka svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. Na pritožbo predlagatelja je odgovoril le nasprotni udeleženec. V odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev predloga in potrditev izpodbijanega sklepa ter povrnitev svojih stroškov, nastalih z odgovorom na pritožbo.

5. Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, pritožba predlagatelja pa je utemeljena le v tistem delu, v katerem izpodbija stroškovno odločitev.

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se proti ugotovitvi prvostopnega sodišča o višini primernega nadomestila ene delnice družbe K. d.d. (63,94 EUR) nobena stranka ne pritožuje.

K odločitvi o pritožbi nasprotnega udeleženca

7. Pravna podlaga za določitev primerne denarne odpravnine je določilo 1. odst. 389. člena ZGD-1, katerega vsebino v izpodbijanem sklepu povzema tudi prvostopno sodišče. Bistvo tega določila je zrcalna pravica glavnega delničarja do izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe in učinkov, ki izhajajo iz realizacije te pravice. Gre za pravico manjšinskih delničarjev, da lahko (eden ali več) kadarkoli glavnemu delničarju podajo zahtevo, da mora odkupiti vse njihove preostale delnice. Razlika med obema institutoma je v tem, (1) da v ta korporacijskopravni posel ni neposredno vključena delniška družba sama, pač pa gre za razmerje med glavnim delničarjem in manjšinskim delničarjem in v tem, (2) da v primeru, ko gre za situacijo iz 389. člena ZGD-1, ni treba sprejeti nobenega skupščinskega sklepa (prim. Marijan Kocbek, Uvodna pojasnila k ZGD-1, GV 2006, stran 64). Drugačno pritožbeno stališče nasprotnega udeleženca, da pri izstopu manjšinskega delničarja zgolj zakon ni pravni temelj za odkup delnic, je torej pravno zmotno.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, ker ni postopalo po določilih ZPP, pač pa ZNP. ZGD-1 v 50. členu za določitev primerne odpravnine izrecno predvideva nepravdni postopek (prim. 2. odstavek 388. člena ZGD-1). S sklicevanjem na tisti del sklepa VSL II Cp 216/99, ki govori o uveljavljanju zahtevkov za izstop družbenikov iz družbe, pritožnik ne more uspeti, saj je zakonska ureditev izstopa družbenika iz družbe (prim. 501. člen do 504. člen ZGD-1) drugačna kot ureditev „izstopa“ manjšinskih delničarjev (prim. 289. člen ZGD-1).

9. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (GV 2007, 2. knjiga, stran 700) pravilno pojasnilo, da je dan zahteve po izstopu delničarja tisti dan, na katerega se upošteva premoženjsko in profitno stanje družbe pri ugotavljanju primerne denarne odpravnine. Ker pa mora glavni delničar ponuditi primerno denarno nadomestilo v 30 dneh od prejema zahteve, je „dan zahteve“ lahko le tisti dan, ko je glavni delničar prejel zahtevek, ne pa dan, ko je manjšinski delničar nanj naslovil svoj zahtevek (primerjaj tudi 28. člen OZ, „Sprejem ponudbe“). Nasprotni udeleženec v pritožbi ne zatrjuje, da bi bila ocenjena vrednost delnice K. d.d. na dan prejema zahtevka predlagatelja 09. 02. 2009 nižja kot dne 29. 01. 2009, ko je predlagatelj nanj naslovil zahtevek za odkup. Če bi bilo premoženjsko in profitno stanje K. na dan 09. 02. 2009 boljše kot na dan 29. 01. 2009, bi bila ocenjena vrednost delnic na ta dan višja. Zato v tem primeru za pritožbo proti ocenjeni vrednosti denarnega nadomestila nasprotni udeleženec ne bi imel pravnega interesa. Ker pa česa takega ni navedel, je pritožba v tem delu ostala premalo konkretizirana, bi z njo lahko uspel.

K odločitvi o pritožbi predlagatelja proti 1. točki izreka

10. V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju (primerjaj 15. alinejo 50. člena ZGD-1). Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe (primerjaj 17. člen OZ). Zahteva manjšinskega delničarja za odkup delnic po oceni pritožbenega sodišča predstavlja ponudbo. Ta ponudnika veže, če nasprotni udeleženec ponudi primerno ceno oziroma če predlagatelj v nepravdnem postopku izposluje „ugotovitev primerne višine denarnega nadomestila“. Če glavni delničar ne ponudi primernega denarnega nadomestila niti to ni ugotovljeno v sodnem postopku, ponudba ne veže, saj ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe (primerjaj 1. odst. 22. člena OZ in 25. člen OZ). Zmotno je torej pritožbeno stališče predlagatelja, da bi izpodbijani sklep moral vsebovati tudi dajatveni del.

11. Pritožbeno sodišče tudi ne soglaša s pritožbenim naziranjem, da skladno z določilom 1. odst. 611. člena ZGD-1 izpodbijana odločba obvezuje vse manjšinske delničarje. Sledeč 1. odst. 389. člena ZGD-1 to določilo velja le za tistega delničarja, ki zahteva odkup. Če bo nasprotni udeleženec ponudil tisto ceno, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, pa ostali manjšinski delničarji s to ceno ne bodo soglašali, bodo lahko oni sprožili enak postopek, kakršnega je sprožil predlagatelj. Seveda pa se bo tak ali drugačen izid novega postopka nujno odrazil v stroškovni odločitvi.

12. Ker je bil izpodbijani sklep izdan po določilih nepravdnega postopka, odločitev o obrestovanju ne more biti del izpodbijanega sklepa. Po določilu 1. odst. 378. člena OZ mora dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati tudi zamudne obresti. V primeru kot je obravnavani, nastop zamude definira določilo 1. odst. 389. člena ZGD-1.

13. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da izpodbijani sklep ostalih manjšinskih delničarjev ne obvezuje. Ker se določila 606. do 615. člena ZGD-1 le smiselno uporabljajo pri določitvi višini primernega denarnega nadomestila, je zmotno pritožbeno stališče predlagatelja, da bi sodišče prve stopnje v predmetnem postopku moralo imenovati skupnega zastopnika.

14. Pritožbi obeh strank proti odločitvi iz 1. točke izpodbijanega sklepa sta torej neutemeljeni. Ker v tem delu pritožbeno sodišče ni zaznalo nobenih uradno upoštevnih kršitev, je pritožbi proti tej točki kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K odločitvi o pritožbi predlagatelja proti stroškovni odločitvi

15. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim naziranjem, da je pri odločitvi o stroških postopka sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je primerjalo ocenjeno vrednost ene delnice (63,94 EUR) z nastalimi stroški v tem postopku (v višini 2.022,37 EUR za predlagatelja). Določilo 614. člena ZGD govori o dveh vrstah stroškov, ki nastajajo v postopku določanja primerne denarne odpravnine. Prvo so stroški, ki nastajajo zaradi postopka (na primer izvedenine), drugo pa so stroški strank postopka. Prve predhodno krije prevzemna družba (po analogiji: glavni delničar), druge pa vsak udeleženec postopka sam. Če bi predlagatelji od vložitve predloga morali vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, lahko sodišče na predlog glavnega delničarja predlagatelju (manjšinskemu delničarju) naloži, da ji povrne vse stroške postopka. Sodišče torej glavnemu delničarju naloži, da predlagatelju povrne stroške njegovega pravnega pooblaščenca, če so bila v postopku sodnega preizkusa menjalnega razmerja ugotovljena bistvena odstopanja od menjalnega razmerja ali denarnih doplačil, ki jih je ponudil glavni delničar. Glede na to, nasprotni udeleženec na zahtevek za odkup delnic ni ponudil nobenega denarnega nadomestila, pritožbeno sodišče soglaša s predlagateljem, da mu ni ostalo drugega, kot sprožiti predmetni postopek.

16. Sledeč določilu 3. odst. 614. člena ZGD-1 pritožbeno sodišče torej pritrjuje pritožniku, da je upravičen do povrnitve vseh stroškov, ki so mu nastali pred sodiščem prve stopnje. Glede na to, da mu nasprotni udeleženec ni ponudil nikakršne odpravnine, primerna višina denarnega nadomestila po po izpodbijanem sklepu znaša 63,94 EUR, je bistveno odstopanje med ponudbo in ugotovljeno vrednostjo podano. Predlagateljeve stroške je pritožbeno sodišče odmerilo na 793,36 EUR. Od tega 150,00 EUR odpade na takso za predlog, 415,80 EUR na stroške za prevajanja, ki jih je predlagatelj izkazal z računom, ostalo pa nagrado za zastopanje.

17. Ker nasprotni udeleženec delnic družbe K. sploh ovrednotil ni, te pa ne kotirajo na OTV in torej nimajo tržne cene, pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo predlagatelja, da jih sam ni mogel objektivno ovrednotiti. Sledeč spisovnim podatkom, je slediti njegovim trditvam, da je šele z vpogledom v izvedensko mnenje, kateremu je neposredno sledil izpodbijani sklep, ugotovil, koliko znašajo stroški, nastali v tem postopku. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni podlage za prevalitev stroškov izvedenca, ki jih je predhodno kril glavni delničar, na ramena predlagatelja. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja proti stroškovnemu delu odločitve ugodilo in ta del spremenilo tako, kot je razvidno iz 2. točke izreka tega sklepa (3. tč. 366. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

18. Ker je predlagatelj uspel s pritožbo le proti stroškovni odločitvi, torej z akcesornim delom svoje pritožbe, je pritožbeno sodišče njegov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnilo. Zahtevek nasprotnega udeleženca za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega pa je zavrnilo zato, ker je v pritožbenem postopku propadel (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP in 37. členom ZNP).

Datum zadnje spremembe:

12.04.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4419/2010
• VDSS sklep Pdp 198/2016
• VDSS Sklep Psp 90/2023