<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 14/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.14.2011
Evidenčna številka:VSL0062193
Datum odločbe:13.01.2011
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO
Institut:prepoved odtujitev in obremenitev premičnin - umetniške slike - izdaja začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku

Jedro

Kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrže.

Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev premičnin, in sicer v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa citiranih umetniških del, pri čemer naj bi začasna odredba stopila v veljavo takoj in trajala še 30 dni po izvršljivosti in pravnomočnosti odločbe o glavni stvari, prepoved odtujitve in obremenitve pa bi se izvršila s takojšnim vpisom prepovedi v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, številka zadeve 8756 in 5590 ter poslovni register Slovenije pri toženi stranki.

Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlagala je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena stečajni upraviteljici tožene stranke, ki na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena, čeprav iz drugih razlogov.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je presodilo, da ni podan noben od pogojev, ki morajo biti podani kumulativno po 272. čl. ZIZ, da sodišče izda začasno odredbo, niti verjetnost terjatve, niti nastanek nenadomestljive (pravilno težko nadomestljive) škode. Po mnenju sodišča prve stopnje je tožena stranka dokazala, da so predmetna umetniška dela zaradi dokapitalizacije v lasti tožene stranke (prim. inventarni eleborat – priloga B1), ne pa A. S., ki naj bi jih zastavila tožeči stranki, saj A. S. ni niti prijavila izločitvene pravice v stečajnem postopku. Do nastanka nenadomestljive škode pa po mnenju prvostopnega sodišča tudi ne bo prišlo, saj bo o pritožbi zoper sklep o prodaji predmetnih premičnin odločeno v okviru pritožbenega postopka v stečajnem postopku.

Sodišče prve stopnje je torej o začasni odredbi meritorno odločilo. Pri tem pa je nepravilno uporabilo določbe 1. odst. 131. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. To pomeni, da kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe, določena v 1. odst. 131. čl. ZFPPIPP (prim. ZFPPIPP z razširjenimi uvodnimi pojasnili dr. Nine Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 116).

Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe na podlagi notarskega zapisa opr. št. SV 1143/07 z dne 21. 12. 2007 – sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ki je bil sklenjen med tožečo in toženo stranko ter A. S. kot zastaviteljico. Iz prvega člena sporazuma izhaja, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 90.000,00 EUR, A. S. pa je pristopila k sporazumu z ustanovitvijo zastavne pravice na premičninah, ki so v njeni lasti, zaradi zavarovanja plačila terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljenih stvari. Na podlagi navedenega ima tožeča stranka v zavarovanje svoje terjatve do tožene stranke v registru neposestnih zastavnih pravic vpisano zastavno pravico na premičninah, na katerih ima A. S. lastninsko pravico. A. S. ni prijavila v stečajnem postopku svoje izločitvene pravice in v primeru prodaje v stečajnem postopku v skladu s 5. odst. 299. čl. ZFPPIPP izgubi izločitveno pravico, če upravitelj proda predmetne premičnine. Tožeča stranka pa navaja, da ima kot zastavni upnik enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljenih stvari.

Ne glede na navedeno pa iz navedb tožeče stranke same in iz navedb tožene stranke izhaja, da med strankama ni sporno, da v stečajnem postopku niti A. S. ni prijavila izločitvene pravice niti tožeča stranka ni prijavila ločitvene pravice. Po določilu 3. odst. 131. čl. ZFPPIPP se 1. odst. tega člena ne uporablja za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice, razen če je upnik v stečajnem postopku zamudil rok za prijavo te pravice, kar je stečaj tudi v tem primeru. Upoštevati je torej potrebno 1. odst. cit. člena, po katerem po začetku stečajnega postopka ni dovoljeno izdati sklepa o začasni odredbi proti stečajnemu dolžniku. Predlagano sredstvo zavarovanja torej ne spada med izjeme, ki jih določa 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka insolventnosti mogoče v določenih primerih izdajati sklepe o zavarovanju. Ker ne gre niti za situacijo po 240. čl. ZFPPIPP, kjer lahko sodišče izda začasno odredbo v predhodnem stečajnem postopku, ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočila izdajo sklepa o začasni odredbi v tej zadevi.

Glede na določilo 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, čeprav iz drugih razlogov, in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 2. odst. 165. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP. Tožeča stranka v postopku izdaje začasne odredbe ni uspela, zato sama nosi svoje stroške postopka.


Zveza:

ZIZ člen 272.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/3, 240, 299, 299/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.03.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUyMzk4