VSL sklep I Cp 4379/2010

Jedro

Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da udeleženec nima sposobnosti kritičnega ocenjevanja lastne situacije, ni pa napravilo nadaljnjega zaključka, ali je zaradi tega tudi ogroženo njegovo življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oziroma ali se s tem povzroča hudo premoženjsko škodo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se udeležencu IK omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka sklepa) ter da se zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana najdlje do 5.1.2011 (2. točka izreka sklepa).

Proti sklepu se je pritožila mati zadržane osebe. V pritožbi je navajala, da je sin svoje zdravje ogrožal le s tem, da je denar uporabljal za cigarete in pijačo, zato ni jedel dovolj in je shujšal. Ko nima cigaret in pijače, je doma zelo priden za delati in ni problemov z njim. Nasilen ni bil. Res je bil v letu 2006 v kazenskem postopku, ker je odrinil vrata stanovanja oškodovanke, vendar pa so bila vrata že stara in se je poškodovala le ključavnica v vrednosti 41,00 EUR.

Pritožba je utemeljena.

Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega, ne le v pravico do osebne svobode (1. odst. 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom, brez njene privolitve je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazane zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju, v nadaljevanju ZDZdr in sicer: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in, če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantnim zdravljenjem ali nadzorovano obravnavo). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da udeleženec boluje za duševno boleznijo paranoidno shizofrenijo. Sodišče je prisilno hosipitalizacijo utemeljilo s tem da ima udeleženec zaradi poslabšanja osnovne bolezni paranoidne shizofrenije, nedvomno hudo moteno presojo realnosti ter sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje je po pogovoru z udeležencem sledilo izvedeniškemu mnenju, da njegova nesposobnost kritičnega ocenjevanja lastne situacije zahteva obravnavo na oddelku s posebnim nadzorom, dokler se ne doseže tista stopnja izboljšanja, ki bo omogočila, da bo prostovoljno sledil napotkom zdravnika, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bil v preteklosti zaradi opisanih motenj v kazenskem postopku zaradi nasilnega vedenja. Navedena obrazložitev sodišča pa nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej o tem, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni zgoraj citiranimi pogoji. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da udeleženec nima sposobnosti kritičnega ocenjevanja lastne situacije, ni pa napravilo nadaljnjega zaključka, ali je zaradi tega tudi ogroženo njegovo življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oziroma ali se s tem povzroča hudo premoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil udeleženec v preteklosti zaradi bolezni v kazenskem postopku zaradi nasilnega vedenja, pri tem pa ni ugotovilo, kdaj je prišlo do tega dejanja ter, ali je bilo s tem dejanjem ogroženo življenje oz. zdravje drugih oziroma ali je nastala večja premoženjska škoda. Iz pritožbenih navedb namreč izhaja, da je bila s tem dejanjem povzročena le manjša premoženjska škoda. Sodišče tudi ni navedlo, zakaj ni mogoče odvrniti eventualnega ogrožanja življenja oziroma zdravja z drugimi oblikami pomoči kot npr. z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem oziroma z nadzorovano obravnavo, ob nespornem dejstvu, da je udeleženec prostovoljno prišel na psihiatrično kliniko. Ker je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je višje sodišče, v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Pritožbeno sodišče pa zadeve ni vračalo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, ker se v spisu nahaja obvestilo Psihiatrične klinike v Ljubljani o prenehanju pridržanja I.K. na zaprtem oddelku (71. člen ZDZdr).

Datum zadnje spremembe:

02.02.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4790/2010
• VSL sklep I Cp 2545/2013
• VSL sklep I Cp 3186/2010