VSL sklep I Cpg 1328/2010

Jedro

Pritožba temelji na zmotnem stališču, da so predmet preizkusa v primeru pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka predpostavke, na katerih temelji odločitev sodišča, da sproži postopek za oceno ustavnosti. Stališča, ki jih zastopa pritožnica, presegajo okvire instančnega preizkusa v postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka na podlagi 156. čl. Ustave RS.

Presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, je namreč v domeni sodišča, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o sami stvari. Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava bi v tem stadiju postopka pomenil nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem večstopenjskega odločanja in pravico strank do zajamčenih pravnih sredstev. Odločitev o skladnosti zakonov z ustavo pa spada med pristojnosti Ustavnega sodišča RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 853,96 EUR stroškov za odgovor za pritožbo v roku 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavnosti 4. odstavka 68. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in 2., 3., 7. ter 13. člena Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov.

Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP ter navajala, da niso izpolnjene predpostavke za prekinitev pravdnega postopka in začetek postopka presoje ustavnosti iz 156. čl. Ustave RS. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je od tožene stranke uveljavljala tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova kršenja avtorskih pravic. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ta postopek prekinilo, saj je ugotovilo, da bi pri odločanju o predpostavkah odškodninske obveznosti moralo uporabiti določilo 4. odst. 60. čl. (pravilno 4. odst. 68. čl.) Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 12/96 in nadaljnji, ZOFVI) ter podzakonski predpis, to je Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Ur. l. RS, št. 43/2002 in nadaljnji). Ker meni, da je navedena zakonska določba protiustavna, je sprožilo postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS. Zato je, na podlagi 6. točke 205. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 156. čl. Ustave RS, prekinilo postopek v tem sporu.

Kot je razvidno iz navedenega, vsebuje izpodbijani sklep vse potrebne razloge o odločilnih dejstvih. Iz odločbe sodišča prve stopnje namreč kot bistveno izhaja, da sodišče meni, da je protiustavna določa zakona, ki bi ga moralo uporabiti pri odločanju v zadevi, zaradi česar je začelo postopek za oceno ustavnosti te določbe. Bistvena kršitev določb iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP torej ni podana.

Pritožba temelji na zmotnem stališču, da so predmet preizkusa v primeru pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka predpostavke, na katerih temelji odločitev sodišča, da sproži postopek za oceno ustavnosti. Po mnenju pritožnice namreč razsoja tega spora ne bo temeljila na navedeni določbi zakona, temveč zgolj na podzakonskem predpisu. Poleg tega pa meni, da navedena zakonska določba ni protiustavna.

Po presoji pritožbenega sodišča stališča, ki jih zastopa pritožnica, presegajo okvire instančnega preizkusa v postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka na podlagi 156. čl. Ustave RS.

Presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, je namreč v domeni sodišča, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o sami stvari. Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava bi v tem stadiju postopka pomenil nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem večstopenjskega odločanja in pravico strank do zajamčenih pravnih sredstev (Cp 3/2007, Cp 5/2007). Odločitev o skladnosti zakonov z ustavo, pa spada med pristojnosti Ustavnega sodišča RS (1. alineja 1. odst. 160. čl. Ustave Republike Slovenije).

Vprašanja, ki jih postavlja pritožba, torej ne morejo biti predmet preizkusa pred pritožbenim sodiščem ob reševanju pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka. Uveljavljeni pritožbeni razlogi zato niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. in 353. čl. ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške tožeče stranke za odgovor na pritožbo odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika in v skladu z odvetniško tarifo (1500 točk za odgovor na pritožbo, 20 točk za poročilo stranki, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV). Stroški tožeče stranke znašajo 853,96 EUR, zato ji je navedeni znesek dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni.

Datum zadnje spremembe:

25.01.2011

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 168/2023
• VSL Sklep II Cp 625/2022
• VSL Sklep II Cp 355/2022