VSL sklep I Cpg 1116/2010

Jedro

V novem 286.a členu ZPP sicer uvaja tako imenovano pisno materialno procesno vodstvo, ki sodišču omogoča, da še pred narokom pozove stranke, da podajo ali dopolnijo določene navedbe, dokazne predloge, predložijo listine itd., vendar pa je to zgolj možnost in ne obveznost sodišča. Če bo sodišče to možnost izkoristilo, potem lahko strankam postavi prekluzivne roke za podajo navedb oziroma predložitev dokazov. Pri tem je bistvenega pomena, da mora biti pisno materialno procesno vodstvo, ki naj ima za posledico prekluzijo še pred prvim narokom, konkretno in podrobno.

Pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa, izdane v arondacijskem postopku, ni mogoče šteti za odplačen način pridobitve, čeprav je upravičenec plačal določeno odškodnino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrže tožba v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na izročitev za vknjižbo lastninske pravice primerne listine, s katero bo tožena stranka dovolila, da se pri nepremičnini parc. št. 1094, njiva v izmeri 92.849 m2, vpisani v vl. št. 961 k.o. S. P., pri deležu tožene stranke do 77236/92849, vknjiži lastninska pravica v korist tožeče stranke ter v delu, ki se nanaša na izročitev omenjene nepremičnine v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (1. tč. izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnine parc. št. 1094, njiva v izmeri 92.849 m2, vpisani v vl. št. 961 k.o. S. P., do 77236/92849 (2. tč. izreka) ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 2.574,99 € pravdnih stroškov (3. tč. izreka).

Tožena stranka se je pravočasno pritožila, smiselno zoper 2. in 3. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, oziroma podrejeno, da v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi opravilo zgolj en narok za glavno obravnavo in sicer dne 26. 03. 2010. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ne pa tudi iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožena stranka na tem naroku vložila pripravljalno vlogo (gl. l. št. 40-41 v spisu), v kateri je podala tudi ugovor priposestvovanja. Navedla je, da sporno parcelo, vse od neobstoja družbene lastnine dalje, ves čas nemoteno poseduje in uživa, zato je potekel zakonski rok, ki ga Stvarnopravni zakonik določa za priposestvovalno dobo. Prvostopno sodišče omenjene pripravljalne vloge tožene stranke ni upoštevalo, pri čemer se je sklicevalo na določbo 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča nezakonito.

ZPP v prvem odstavku 286. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Navedena določba pomeni, da mora stranka najkasneje na prvem naroku podati vsa svoja zatrjevanja in predloge, s katerimi uveljavlja svoja stališča glede tožbenega zahtevka. Glede na sledeče določbe ZPP namreč velja, da so stranke na naslednjih narokih praviloma prekludirane navajati nove trditve. Namen takšne stroge ureditve je v pospešitvi postopka, hkrati pa navedena določba pomeni, da mora sodišče dopustiti strankam, da na prvem naroku podajo trditve in predloge glede tožbenega zahtevka, ne glede na njihov obseg, le-te pa mora tudi obravnavati.

V novem 286.a členu ZPP sicer uvaja tako imenovano pisno materialno procesno vodstvo, ki sodišču omogoča, da še pred narokom pozove stranke, da podajo ali dopolnijo določene navedbe, dokazne predloge, predložijo listine itd., vendar pa je to zgolj možnost in ne obveznost sodišča. Če bo sodišče to možnost izkoristilo, potem lahko strankam postavi prekluzivne roke za podajo navedb oziroma predložitev dokazov. Pri tem je bistvenega pomena, da mora biti pisno materialno procesno vodstvo, ki naj ima za posledico prekluzijo še pred prvim narokom, konkretno in podrobno (ne zadošča torej poziv kot: "v roku 15 dni podajte vse trditve in dokaze"). Le v tem primeru lahko sodišče strankam omeji pravico iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Če tega ne stori, pa je osnovno pravilo še vedno, da lahko stranka na prvem naroku brez omejitev navaja nova dejstva in predlaga dokaze (prim. Voglar, M.: Prekluzije in sankcije po ZPP-D v praksi: izkušnja sodnika, Podjetje in delo, št. 2009/7, str. 1649).

V danem primeru pa prvostopno sodišče ni izvajalo konkretnega in podrobnega materialnega procesnega vodstva. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je bila tožena stranka v vabilu na narok (gl. l. št. 33-34 v spisu) zgolj opozorjena na besedilo določbe 286. člena ZPP. Z vabilom na narok je tožena stranka torej prejela informacijo od sodišča, da lahko na prvem naroku poda nove navedbe, brez omejitev. Tožena stranka je v skladu s tem na naroku v spis vložila pripravljalno vlogo, v kateri je podala ugovor priposestvovanja, katero pa bi prvostopno sodišče, ob odsotnosti pozivanja v smislu določb 286.a člena ZPP, moralo obravnavati (prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 888/2010). Z neupoštevanjem pravočasnih trditev iz pripravljalne vloge z dne 25. 03. 2010 je sodišče prve stopnje toženi stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 3. točki izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene kršitve pravdnega postopka.

Ob tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa, izdane v arondacijskem postopku, ni mogoče šteti za odplačen način pridobitve, čeprav je upravičenec plačal določeno odškodnino (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 160/2010 z dne 16. 09. 2010). Odplačnost pridobitve spornih nepremičnin bi tožena stranka torej morala dokazovati drugače, kot da je zanje, kot arondacijska upravičenka, morala lastnikom zemljišč plačati odškodnino.

Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo, je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

25.01.2011

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 194/2013
• VSL sodba in sklep I Cpg 1478/2010
• sodba U 1505/2001