VSL sklep I Cp 928/2010

Jedro

Kadar predlagatelj v mejnem sporu pravice do spornega zemljišča ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice, se vprašanje, ali gre za mejni spor (ureditev meje v nepravdnem postopku) ali za spor o lastništvu nepremičnine (klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka), sploh ne pojavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo mejo med parc. št. X1 in X2, k.o. K., ki sta last nasprotnega udeleženca, na eni strani ter parc. št. Y1 in št. Y2, k.o K., ki sta last predlagatelja, na drugi strani. Sporni prostor meri 7916 m2 in njegova vrednost presega 2.000,00 EUR. Odločba temelji na ugotovljeni zadnji mirni posesti, ker predlagatelj z ugotavljanjem meje po močnejši pravici ni soglašal. Glede stroškov je odločeno, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne stroške, to je strošek izvedenca in sodno takso, pa vsak do polovice, zaradi česar je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju plačati 641,62 EUR.

Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določil Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), predvsem 17. člena in kršitev 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne odločitve o stroških pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, daj gre za lastninski spor, o katerem bi moralo biti odločeno v pravdnem postopku. Sporni prostor, ki ga je sodišče dodelilo predlagatelju, predstavlja del parcel št. X1 in X2, k.o. K., katerih zemljiškoknjižni lastnik je nasprotni udeleženec po sklepu o dedovanju od leta 2008 dalje, pred njim pa so bili zemljiškoknjižni lastniki omenjenih parcel njegovi pravni predniki. Zatrjuje kršitev 17., 8. in 9. člena ZNP, ker sodišče ni prekinilo postopka in napotilo strank na tožbo, kar bi moralo storiti, ker je predlagatelj dokazoval priposestvovanje dela zemljišč, ki so v izključni lasti in posesti nasprotnega udeleženca. Sodišču očita, da je odločitev oprlo izključno na mnenje sodnega izvedenca V.Z., ki je uživalno mejo predlagatelja določil tako, kot jo je pokazal sam predlagatelj v naravi, in na izjave po predlagatelju predlaganih prič. Skoraj vse priče so vedele izpovedati, da so se med parcelami predlagatelja in nasprotnega udeleženca nahajali mejni kamni, kar pomeni, da je predlagatelj v teku postopka neupravičeno dokazoval več kot 20 letno priposestvovanje dela parcel nasprotnega udeleženca. Tudi če bi jih kdajkoli užival, ni bil dobroverni posestnik. Skoraj vse priče so enako izpovedale, in sicer, da je potekala meja od mejnega kamna na jugu in potem naravnost proti severu do mejnih kamnov št. 18 in 19, ki stojijo že od nekdaj. Sodišče izjav prič, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec, ni upoštevalo. Tem je znano, da meja poteka od „mejnika pri kozolcu predlagatelja in od tu naravnost proti severu do vrha hriba“. Geodetsko podjetje je leta 2007 izdelalo elaborat, po katerem posestna meja med parcelami obeh strank poteka po katastrsko določeni meji. Soglaša, da se je sušilnica nahajala na predlagateljevi parceli, zato ji on in predniki niso nasprotovali. Potrjuje, da so se zemeljska dela na parc. št. X2, k.o. K. leta 1987 izvajala, vendar so se ta izvajala na silo in brez vednosti nasprotnega udeleženca, kar se še vedno dogaja. Predlagatelj že vrsto let seka drevje na parc. št. X2 in X1, k.o. K. Kmetija nasprotnega udeleženca, ki vključuje tudi parceli X1 in X2, k.o. K., je zaščitena kmetija, zato odvzeta površina v izmeri 7917 m2 predstavlja nenadomestljivo škodo - občutno zmanjšuje katastrski dohodek.

Predlagatelj je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovoril. Predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena ter potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno odrekanje možnosti, da se o zadevi odloča v nepravdnem postopku, ni utemeljeno. Ker predlagatelj pravice na spornem zemljišču ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice, se vprašanje, ali gre za spor zaradi meje (ureditev meje v nepravdnem postopku) ali za spor o lastništvu nepremičnine (klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka), sploh ne pojavi. V lastninskem sporu tožnik dokazuje, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v posesti toženca. Ker predlagatelj z ureditvijo meje po močnejši pravici ne soglaša (lastninske pravice ne zatrjuje in ne dokazuje) je izključena možnost, da bi spor opredelili kot lastninski spor in ga reševali po pravilih pravdnega postopka.

Ker je predlagateljevo soglasje zaradi vrednosti spornega prostora nujen pogoj za urejanje meje po močnejši pravici, je meja urejena po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena SPZ). Uporaba tega kriterija terja ugotovitev položaja, kakršen je bil med strankama glede meje, preden je ta postala sporna, pri čemer je treba upoštevati tudi dobrovernost posesti.

Sodišče prve stopnje je v tej smeri izvajalo dokaze in popolno ter prepričljivo argumentiralo pravno pomembna dejstva. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je vestna, skrbna in celovita; skladna z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da o tem, katera dejstva šteje za dokazana, sodišče odloči po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Z grajo dokazne ocene, ki je tema večine pritožbenih navedb, pritožnik zato ne more izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje.

Izvedeni dokazi so potrdili, da so predlagatelj in njegovi pravni predniki sporno zemljišče nemoteno uživali, vse do prenosa posestne meje v naravo v upravnem postopku (leta 2007). Izpovedi prič in predlagatelja so skladne, zato je njihova dokazna moč velika; med drugim tudi zato, ker omenjajo sušilnico za sadje, katere ostanki so vidni in glede katere tudi nasprotni udeleženec ne zanika, da je bila vseskozi v posesti predlagateljevih pravnih prednikov. Kje so ostanki sušilnice, je ugotovljeno z ogledom, zato je pritožbeno razpravljanje o tem (na čigavem zemljišču so) nerazumljivo.

Ugotovitvam o po predlagatelju izvajanih dejanjih na spornem zemljišču – zemeljskih delih (leta 1987), podiranju drevja, košnji trave ter uporabi drče - pritožnik ne nasprotuje, zatrjuje pa, da so bila ta dejanja izvedena brez njegove vednosti in brez vednosti njegove pravne prednice. Neprepričljivo, neživljenjsko in tudi neizkazano je pritožbeno ponavljanje v postopku na prvi stopnji podane trditve, da je predlagatelj sporno zemljišče užival na silo, skrivaj oziroma brez vednosti nasprotnega udeleženca in njegove matere. Nemogoče je, da nasprotni udeleženec, ki je sicer izkoriščal in skrbel za vzdrževanje gozda, ki meji z zemljišči predlagatelja, ne bi opazil, če ne samih dejanj oz. posegov (zemeljskih del z bagrom, košnje, sečnje), pa vsaj njihovih posledic.

Pritožnik ponavlja svoje, v postopku postavljene trditve, ki se v dokaznem postopku niso potrdile. Priče, ki jih je predlagal, so izpovedovale o poteku meje, kakor naj bi jim bila pokazana, niso pa vedele izpovedovati o uživalni meji. Priča S.J. o sporni meji ni znal ničesar povedati; priči J.K. in A.Š. pa sta izpovedovala o poteku katastrske meje, za potek katere naj bi izvedela od nasprotnega udeleženca oziroma njegove mame; J.K. je zgolj sklepal, da je po katastrski meji potekla tudi uživalna meja. Ker potek katastrske meje na odločitev nima vpliva, se sodišče prve stopnje do izpovedi, ki se na to mejo sklicujejo, ni bilo dolžno podrobneje opredeljevati.

Zaščitenost kmetije nasprotnega udeleženca je za odločanje o zadevi nepomembna okoliščina. Razlogov za nasprotovanje stroškovnemu delu odločitve pritožba nima.

Ker v pritožbi uveljavljeni in po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 37. člena ZNP, v zvezi s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Stroškov pritožbenega postopka udeleženca nista priglasila.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 751/2010
• VSL sklep I Cp 3043/2009
• VSL sklep II Cp 4763/2010