VSL sklep I Cp 646/2010

Jedro

Presoja verjetnosti terjatve pri izdaji začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

:

Z obravnavanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep z dne 5.11.2009, s katerim je v celoti ugodilo predlogu predlagateljev za izdajo začasne odredbe, da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje vsakršno ravnanje, s katerim bi kakorkoli trajno spreminjal stanje zemljišč na parc. št. X1, X2, X3, X4, X5 in X6 vse k.o. B., z gradnjo na njih, odkopavanjem, nasipavanjem in podobnim ravnanjem, vse do 30 dni od pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka N 19/2008 ter da se mu v primeru, če bi ravnal v nasprotju z začasno odredbo izreče denarna kazen v višini 3.000,00 EUR, v primeru kršitve začasne odredbe pa denarna kazen izterja in hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim nasprotnemu udeležencu določi novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu za primer nadaljnjih kršitev. Z istim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan predlagateljem povrniti stroške začasne odredbe v višini 138,79 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom N 19/2008 z dne 1.12.2009 je sodišče prve stopnje gornji sklep z dne 5.11.2009 v izreku dopolnilo tako, da je dodalo novo tretjo točko, da je nasprotni udeleženec dolžan denarno kazen iz 2. točke izreka plačati v roku 30 dni od izdaje sklepa.

Nasprotni udeleženec se proti sklepu o zavrnitvi ugovora pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da niti sklep o izdani začasni odredbi, niti izpodbijani sklep nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Res mora predlagatelj začasne odredbe le s stopnjo verjetnosti dokazati, da njegova terjatev obstoji, vendar to ne pomeni, da sodišče v razlogih sklepa, s katerim izda začasno odredbo, ni dolžno navesti razlogov, zakaj šteje, da je podana verjetnost obstoja terjatve. Razlogi pa morajo biti taki, da jih je mogoče preizkusiti. Zgolj uvedba ali tek posameznega postopka še ne pomeni, da je terjatev upnika dejansko izkazana s stopnjo verjetnosti. Sodišče bi moralo navesti, na podlagi česa šteje, da so upniki izkazali verjetnost obstoja terjatve, da bi jo bilo sploh mogoče preveriti. Ni sporno, da oba stanovanjska bloka stojita vsak na svoji parceli, na kateri imajo lastninsko pravico predlagatelji, niti ni sporno, da je nasprotni udeleženec lastnik zemljišč, ki so navedena v sklepu, s katerim je bila izdana začasna odredba. Zakaj naj bi imeli predlagatelji kakršnokoli stvarnopravno upravičenje na parcelah, ki so v lasti nasprotnega udeleženca, vsaj s stopnjo verjetnosti, pa ne izhaja iz nobenega sklepa sodišča. Predlagatelji so solastniki nepremičnin, parc. št. Y1 in Y2, obe k.o. B., ki sta zaključeni celoti, na katerih stojita tudi stavbi. Nasprotni udeleženec meni, da je s tem pripadajoče zemljišče že določeno. Verjetnost obstoja terjatev predlagateljev ni izkazana, zaradi česar tudi niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Pavšalno navajanje, da širjenje gospodarske dejavnosti predstavlja obsežen gradbeni poseg, zaradi česar naj bi bila podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve predlagateljev onemogočena ali vsaj močno otežena, ne predstavlja razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti. Sodišče bi moralo navesti, kakšen poseg bo sploh izvedel in predvsem kje, na kateri parceli. Škoda, ki jo je mogoče oceniti v denarju, ne more biti nenadomestljiva.

Predlagatelji v odgovoru na pritožbo navajajo, da iz začasne odredbe povsem jasno izhaja, da gre za postopek po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi ter da bi bila v primeru posega v navedena zemljišča s strani dolžnika, s katerim bi se spremenilo njihovo stanje v naravi, izpolnitev terjatve predlagateljev onemogočena.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve obravnavanega sklepa izhaja, da ga je sodišče prve stopnje izdalo v nepravdnem postopku na podlagi 272. in 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Po 272. členu ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. V 273. členu ZIZ so primeroma naštete vrste začasnih odredb v zavarovanje nedenarne terjatve.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da sklepa sodišča prve stopnje zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti. Izdajo predlagane začasne odredbe in zavrnitev ugovora nasprotnega udeleženca je sodišče oprlo zgolj na ugotovitev, da je med strankama v teku obravnavani nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča na parc. št. X1 in X2 k.o. B., da je ti parceli, ki sta nastali iz parc. št. X, kupil nasprotni udeleženec ter da predstavljata sporno zemljišče med strankama. Prav ima pritožba, da iz navedenih razlogov niti s stopnjo verjetnosti ne izhaja obstoj terjatve upnikov. Dejstva, ki so jih predlagatelji navedli v predlogu za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi in predlogu za izdajo začasne odredbe namreč zahtevajo presojo utemeljenosti oziroma verjetnosti predloga po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVetL, Ur. l. RS, št. 45/08). V 30. členu ZVetL so določeni pogoji in postopek za določitev pripadajočega zemljišča, če gre za stavbe, zgrajene pred 1.1.2003. 2. odstavek 30. člena ZVEtL določa upravičene osebe, ki lahko zahtevajo začetek postopka. Kadar ima stavba upravnika, ta v postopku za določitev pripadajočega zemljišča le zastopa vse lastnike takšne stavbe (27. člen ZVEtL). Kar se tiče ostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ, lahko tudi po oceni pritožbenega sodišča gradbena dela, v kolikor bi jih nasprotni udeleženec izvedel na spornem zemljišču, pomenijo nevarnost, da bo uveljavitev terjatve predlagateljem onemogočena ali vsaj močno otežena. Da pomeni širitev gospodarske dejavnosti prav gradbene posege, kot verjetno izhaja iz navedb predlagateljev v spisu ter dopisa z dne 20.6.2009, medtem ko nasprotni udeleženec niti v ugovoru, niti v pritožbi ne zanika trditev predlagateljev o nameravani izvedbi gradbenih posegov na spornih parcelah.

Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj navedene razloge ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru nasprotnega udeleženca (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 15. členom ZIZ). Ob ponovni odločitvi bo moralo sodišče prve stopnje navesti razloge, ki bodo zadoščali za zaključek, da so predlagatelji verjetno izkazali obstoj terjatve. Ob tem je potrebno omeniti, da se v tej zadevi vodi nepravdni postopek po določbah ZVEtL, ki ne vsebuje posebnih določb o izdaji začasne odredbe. ZNP omogoča izdajo začasne odredbe izrecno le v določbi 114. člena v postopku za ureditev razmerij med solastniki. Sodna praksa pa v posameznih vrstah nepravdnih postopkov pravico do začasnega sodnega varstva po določbah ZIZ ne odklanja, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča tudi v obravnavani zadevi odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe dopustno.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 117/2011
• VSL sklep I Cpg 682/2011
• VSL sklep II Cp 2674/2012