VSL sklep I Cp 471/2010

Jedro

Predlagatelj je v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi nepremičnine podal predlog za delitev po določbah ZNP, nasprotna udeleženka pa ne. Zato je moralo sodišče, glede na to, da je predlagatelj nato podal še predlog za delitev stvari po določbah izvršilnega postopka, to tudi opraviti, in sicer v nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrglo predloga predlagatelja, da se opravi prodaja solastnine po določbah 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) z dne 20.7.1989 in predlog za prodajo nepremičnine po določbah izvršilnega postopka z dne 4.9.1989 in sklenilo, da se nepravdni postopek ustavi.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, postopek pa se nadaljuje po podanem primarnem predlogu za prodajo hiše po 10. poglavju ZNP oziroma po podrejenem predlogu in se izvede prodaja hiše po določbah izvršilnega postopka. Podaja kronologijo več kot 20 let trajajočega postopka, iz katere je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče po pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi nepremičnine, razpisalo več narokov in opravljena je bila cenitev nepremičnine. Sedanja odločitev sodišča je popolno presenečenje, saj vse do sedaj ni bilo sporno, da se postopek nadaljuje po določbah 2. odstavka 123. člena ZNP. Po 20 letih je normalno, da je prišlo tudi do spremembe lastništva, in bi moralo sodišče nove lastnike pritegniti v postopek. Če ni soglasja za delitev po ZNP, je pa v vlogi z dne 4.9.1989 in tudi v vlogi z dne 4.6.1996 dal predlog za delitev nepremičnine po Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP). Po tedaj veljavni zakonodaji sodišče ni moglo zavreči nepopolne vloge brez predhodnega poziva in opozorila stranki. Sicer pa je sodišče vloge, za katere sedaj pravi, da so nepopolne, že obravnavalo in razpisalo naroke. Višje sodišče je v tej zadevi enkrat že razveljavilo sklep o ustavitvi postopka. Nato je bil angažiran izvedenec in izdan sklep o nadaljevanju postopka, razpisani so bili naroki, večkrat so poskušali z dogovori, vendar neuspešno, tako da postopek prisilne prodaje ni bil nikoli končan. V izpodbijanem sklepu prvostopenjsko sodišče o predlogu z dne 4.6.1996 sploh ni odločilo, o predlogih z dne 20.7.1989 in 4.9.1989 pa povsem arbitrarno.

Na vročeno pritožbo nasprotna udeleženka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 29.6.1989, ki je postal pravnomočen 17.7.1989, odločilo, da se delitev udeležencema solastne nepremičnine opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička (civilna delitev). Iz 2. odstavka 123. člena ZNP izhaja, da se, če je podan predlog, v primeru civilne delitve nepremičnine nadaljuje nepravdni postopek in se civilna delitev opravi po določbah 10. poglavja ZNP, če to v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi predlagajo vsi solastniki, če pa o tem ni soglasja med solastniki, pa se postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja razdelitev stvari v izvršilnem postopku. Lahko pa, če se nepravdni postopek nadaljuje, solastniki tudi kasneje sporazumno predlagajo, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 10. poglavja ZNP.

V obravnavanem primeru je predlagatelj v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi nepremičnine podal predlog za delitev po določbah ZNP, nasprotna udeleženka pa ne. Zato je moralo sodišče, glede na to, da je predlagatelj nato podal še predlog za delitev stvari po določbah izvršilnega postopka, to tudi opraviti, in sicer v nepravdnem postopku, ki ga je moralo nadaljevati. Sodišče je to tudi storilo, razpisalo je več narokov in angažiralo cenilca. Že zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je sedanja odločitev sodišča o zavrženju predlagateljevih predlogov za nadaljevanje nepravdnega postopka z dne 20.7.1989 in 4.9.1989 arbitrarna. Dejstvo, da je zadeva statistično očrtana, na kar se sklicuje izpodbijani sklep, na odločitev sodišča ne more imeti vpliva. Ker gre skladno s 123. členom ZNP za nadaljevanje nepravdnega postopka, je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral predlagatelj podati predlog za civilno delitev v izvršilnem postopku. Razen tega pritožba utemeljeno opozarja, da bi ga moralo sodišče ob podaji njegovega predloga za delitev stvari po določilih ZIP, če je menilo, da njegov predlog ni popoln, skladno s takrat veljavnima Zakonom o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 s spremembami in dopolnitvami - ZPP/77) in ZIP (Ur. l. SFRJ, št. 20/78 s spremembami in dopolnitvami) opozoriti na pomanjkljivosti vloge oziroma da vloga ni razumljiva in mu jo tudi pomagati popraviti (109. člen ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZIP). Sodišče pa očitno vlog predlagatelja, ki jih je sedaj brez predhodnega opozorila zavrglo, s čimer je kršilo tudi določila v času odločanja veljavnega 108. člena Zakona no pravdnem postopku (ZPP), ob vložitvi ni štelo za take, da jih ni moč obravnavati, saj je razpisalo več narokov in angažiralo sodnega izvedenca.

Podana je vsebinsko očitana bistvena kršitev določb postopka, in sicer 2. odstavka 123. člena ZNP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 339. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Prvostopenjsko sodišče naj torej v nepravdnem postopku opravi prodajo predmetne nepremičnine. Ker iz zapisnikov o opravljenih narokih in vlog nasprotne udeleženke smiselno izhaja, da tudi ona soglaša s prodajo stvari po določilih ZNP, naj na naroku, katerega mora glede na starost zadeva nemudoma razpisati, razčisti ali med udeleženci nepravdnega postopka obstaja soglasje za prodajo stvari po pravilih nepravdnega postopka. Če obstaja, naj postopa po določilih 105. do 110. člena ZNP. Če soglasja ne bo, pa naj predmetno nepremičnino proda po določbah izvršilnega zakona o razdelitvi stvari (19. poglavje Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Tudi to, da se je spremenilo lastništvo predmetne nepremičnine, ni razlog za ustavitev nepravdnega postopka. Skladno z 19. členom ZNP bo moralo sodišče v postopek pritegniti vse osebe, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih solastniki predmetne nepremičnine.

Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2010

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1615/2019
• VSL sklep I Cp 466/2010
• VSK sklep I Cp 1024/2003