VSL sklep I Cp 821/2010

Jedro

V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Ob ugotovitvi, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je vložil odvetnik, ni bil popoln, je odločitev sodišča, ki je predlog zavrglo, ne da bi pritožnico (oziroma njeno pooblaščenko) pozvalo na dopolnitev, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

(1.) Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji.

(2.) Zoper ta sklep se je pravočasno laično pritožila tožnica. Navaja, da s strani sodišča ni bila pozvana na dopolnitev in sedaj sama prosi, da se jo oprosti plačila sodne takse, odloži plačilo ali dovoli obročno odplačilo.

(3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2.odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08) zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji, saj ob vložitvi predloga ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov po 12. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08).

(5.) Kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila takse, da je popoln, je določeno v 2. odst. 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podrobnejšo vsebino izjave in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, pa določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, Uradni list RS, št. 93/08). ZST-1 ne vsebuje podrobnih procesnih pravil v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, niti ne določa subsidiarne uporabe katerega od procesnih zakonov. Gre za pravno praznino, ki jo je treba, ne glede na to, da ne gre za klasično civilno razmerje, zapolniti s smiselno uporabo določb ZPP. Predlog za oprostitev plačila sodne takse se namreč nanaša na pravdni postopek in odločitev glede na procesna pravila nujno vpliva na sam tek tega postopka in je njegov sestavni del. Drugačno ravnanje (morebitna smiselna uporaba določb upravnega postopka) bi pomenila namreč povsem nov, od pravdnega postopka ločen postopek, kar pa ni smiselno, niti ekonomično. Ob ugotovitvi, da predlog, ki ga je vložil odvetnik, ni bil popoln, je zato odločitev sodišča, ki je predlog zavrglo, ne da bi pritožnico (oziroma njeno pooblaščenko) pozvalo na dopolnitev, pravilna.

(5.) Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Na podlagi 366.a člena je o pritožbi odločal sodnik posameznik.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2056/2009
• VSL sklep I Cp 1859/2009
• VSC sklep Cp 860/2009