VSL sklep I Cp 872/2010

Jedro

Tako po prej veljavnem ZST kot po sedaj veljavnem ZST-1 taksna obveznost v zapuščinskem postopku nastane ob zaključku zapuščinske obravnave. Ker je dedič predlog za oprostitev vložil kasneje, sklep o morebitni oprostitvi pa učinkuje le od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in velja za taksne obveznosti, ki so nastale tega dne ali kasneje, je tak predlog potrebno zavrniti, saj je taksna obveznost nastala pred vložitvijo predloga, oprostitve za nazaj pa zakon ne dopušča.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

(1.) Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Brežicah zavrglo predlog dediča B. M. za oprostitev plačila sodne takse za sklep o dedovanju.

(2.) Zoper ta sklep se je dedič pravočasno pritožil. Navaja, da ni jasno, kaj ima 129. člen Zakona o upravnem postopku z zapuščinskim postopkom. Sodišče tudi ni napisalo, katero točko tega člena je uporabilo. Je brez sredstev in takse ni zmožen plačati, saj prejema zgolj invalidsko pokojnino v višini 187,43 EUR.

(3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Iz podatkov zapuščinskega spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje takso v višini 376,36 EUR dediču odmerilo ob izdaji sklepa o dedovanju z dne 13. 7. 2007 in 28. 8. 2007 dediču poslalo nalog za plačilo te takse, vse v skladu s takrat veljavnim Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST). Na podlagi predloga za oprostitev, ki ga je vložil dedič, je s sklepom z dne 2.11.2007 sodišče odločilo, da se mu plačilo takse zgolj odloži do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj bo na podlagi dedovanja takrat pridobil likvidna sredstva iz katerih bo lahko poravnal takso. Takšna odločitev je postala pravnomočna.

(5.) Glede na to, da se predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je dne 13.1.2009 vložil pritožnik, nanaša na takso, o oprostitvi katere je sodišče že (pravnomočno) odločilo, je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tak predlog zavrglo, materialno pravno pravilno. Svojo odločitev je sicer nepravilno oprlo na določila Zakona o upravnem postopku, vendar pa je odločitev kljub temu pravilna. Sedaj veljavni Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) res ne vsebuje podrobnih procesnih pravil v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, niti ne določa subsidirarne uporabe katerega od procesnih zakonov. Gre za pravno praznino, ki pa jo je treba, ne glede na to, da ne gre za klasično civilno razmerje, zapolniti s smiselno uporabo določb ZPP, saj tudi 163. člen Zakona o dedovanju (ZD) napotuje na uporabo ZPP. Z morebitno uporabo upravnega postopka, kot je to storilo sodišče prve stopnje, bi namreč nujno prišlo do vzporednega postopka, ločenega od postopka, na katerega se plačilo taks nanaša, saj za upravni postopek na vseh stopnjah veljajo drugačna pravila in je tudi pristojnost urejena drugače kot jo ureja ZPP. To pa ni smiselno, niti ekonomično. Ob ugotovitvi, da je o predlogu dediča že bilo pravnomočno odločeno, bi zato sodišče moralo uporabiti 2. odst. 319. člen ZPP, ki določa, da mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če je o določeni stvari že bilo pravnomočno odločeno, tožbo (v konkretnem primeru predlog) zavrže.

(6.) Ne glede na vse navedeno pa je zgolj v pojasnilo dediču potrebno navesti tudi to, da bi bil predlog, tudi če ga sodišče ne bi zavrglo, potrebno zavrniti. Tako po prej veljavnem ZST, kot po sedaj veljavnem ZST-1, je namreč taksna obveznost v zapuščinskem postopku nastala ob zaključku zapuščinske obravnave(1). Ker je dedič predlog za oprostitev vložil kasneje, sklep o morebitni oprostitvi pa učinkuje le od dneva, ko je predlog vložen in velja za taksne obveznosti, ki so nastale tega dne ali kasneje, ga sodišče prve stopnje v nobenem primeru plačila te takse ne bi moglo oprostiti, saj je taksna obveznost nastala pred vložitvijo predloga, oprostitve za nazaj pa zakon ne dopušča(2).

(7.) Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD). Na podlagi 366.a člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD je o pritožbi odločal sodnik posameznik.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Primerjaj 3. točko 2. odst 4. člena ZST in 8. točko 2. odst. 5. člena ZST-1

(2) Primerjaj 14. člen ZST in 1. odst. 13. člena ZST-1

Datum zadnje spremembe:

06.10.2010

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 112/2006
• VSL sklep II Cp 1330/2012
• VSL Sklep I Cp 2117/2021