VSL sklep I Cpg 127/2009

Jedro

Če se tožeča stranka v tožbenih trditvah sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, že iz teh njenih trditev izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že iz tega razloga predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.

Ne glede na to, da je bil preklic 13. skupščine objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2008 šele 25. 1. 2008, torej po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka, ta objava ne more vplivati na to, da preklic 13. skupščine s strani stečajnega upravitelja tedaj, ko je pravno veljavno svojo vlogo še opravljal, ne bi bil pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep prvostopenjskega sodišča potrdi.

Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju ugodilo in sklep o zavarovanju z začasno odredbo V Pg 321/2008-18 z dne 8. 9. 2008 razveljavilo.

Proti sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje je predlagala naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugovor tožene stranke zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu prejela izpodbijani sklep 27. 10. 2008 (vročilnica pripeta v spisu k list. št. 99), 8-dnevni pritožbeni rok pa je iztekel 4. 11. 2008. Dopolnitev pritožbe (1. 12. 2008, list. št. 114) je bila prepozno vložena, zato je drugostopenjsko sodišče pri odločanju ni upoštevalo.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka s tožbo uveljavlja ugotovitev ničnosti sklepov 13. skupščine tožene stranke z dne 28.1.2008, podrejeno temu zahtevku pa razveljavitev istih sklepov skupščine tožene stranke.

Sodišče lahko za zavarovanje nedenarne terjatve v pravdnem postopku izda začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Z uveljavljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka od sodišča zahtevala ugotovitev vsebine korporacijskega razmerja, ki se nanaša na skupščino tožene stranke z dne 28.1.2008 (ničnostna tožba) oziroma spremembo tega razmerja (razveljavitev sklepa skupščine). Ničen sklep skupščine nima nobenih pravnih posledic (394. člen ZGD-1). Če se tožeča stranka v tožbenih trditvah sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, že iz teh njenih trditev izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že iz tega razloga predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov, ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo. Enak učinek kot ničen sklep ima tudi odločitev sodišča o razveljavitvi sklepa skupščine, pri čemer pa ti učinki nastopijo šele na podlagi oblikovalnega učinka sodbe. Pravna posledica takšne odločitve sodišča pa je, da je odpadla pravna podlaga za vsa pravna dejanja, ki so bila utemeljena na takšnem sklepu skupščine. Hkrati pa odločitev o ugotovitvi ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje tudi kot prepoved družbi, da bi opravljala pravna dejanja, ki so utemeljena na podlagi takšnega sklepa. Takšno pravovarstveno upravičenje je vsebovano v samem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine. Sklep o izdani začasni odredbi (1. točka izreka), ki se nanaša na splošno zadržanje učinkovanja sklepov skupščine, ne izpolnjuje kriterija konkretizirano opredeljenih dolžnih ravnanj v okviru korporacijsko pravnih razmerij znotraj družbe, ki naj bi bili zadržani, do odločitve o samem tožbenem zahtevku. Zato z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja tožbenega zahtevka kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbo. Iz teh razlogov (ker je bila že predlagana začasna odredba pod 1. točko sklepa o zavarovanju) neutemeljena, se v tem delu sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z utemeljenostjo ugovornih navedb tožene stranke.

Razlogi prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu so sicer skromni, vendar omogočajo njegov preizkus. Zato ni podana uveljavljana kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Sodišče druge stopnje se ne strinja z materialnopravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, da stečajni upravitelj ni bil upravičen preklicati sklicane skupščine, zato, ker je bila slednja sklicana s strani delničarjev po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ng 94/2007. Stališče v izpodbijanem sklepu bi bilo pravilno tedaj, če bi uprava preklicala skupščino, ki bi jo sklicali delničarji, ki bi pridobili vsa pooblastila za sklic po sklepu sodišča. Položaj in vlogo stečajnega upravitelja je treba namreč presojati v skladu s tedaj veljavnimi določili Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Po 1. odstavku 105. člena ZPPSL namreč z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo pooblastila poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika in preidejo na stečajnega upravitelja. Stečajni upravitelj pa tudi izvršuje pravice organov upravljanja in lastnika v skladu s potrebami stečajnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno (1. odstavek 79. člena ZPPSL). Pravno to pomeni, da z dnem začetka stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, izgubi procesni položaj stranke v stečajnem postopku. Stečajni upravitelj torej lahko poseže tudi v položaj delničarjev delniške družbe.

Stečajni postopek nad toženo stranko je bil začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 192/2007 z dne 11. 12. 2007. Tedaj je stečajni upravitelj prevzel vse posle pri toženi stranki in je pravno veljavno z dopisom z dne 17. 1. 2008 obvestil oba sklicatelja o preklicu 13. skupščine. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom, opr. št. III Cpg 4/2004 z dne 22. 1. 2008, šele razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne glede na to, da je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2008 preklic 13. skupščine šele 25. 1. 2008, torej po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka, ta objava ne more vplivati na to, da preklic 13. skupščine s strani stečajnega upravitelja tedaj, ko je pravno veljavno svojo vlogo še opravljal, ne bi bil pravilen.

Stečajni upravitelj je lahko torej preklical 13. skupščino tožene stranke.

Ne glede na to, da je bil preklic skupščine pravilen, skupščina pa je bila vseeno opravljena, to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da so bili sklepi sprejeti na tej skupščini nični oziroma izpodbojni. Sklepi skupščine bi bili nični le, če bi bilo izpolnjeno katero izmed pravnorelevantnih dejstev, ki jih kot povod za ničnost sklepa določa 390. člen ZGD-1. Izmed ničnostnih razlogov v 390. členu ZGD-1 bi kot podlaga morebiti lahko prišel v poštev predvsem razlog iz 1. alineje, to je kršitve sklicne procedure, naštete v 2. odstavku 295. člena ZGD-1. Te se nanašajo na: 1. večino, s katero uprava (kadar je ona sklicatelj) odloča o sklicu (to je navadna večina), za kar v konkretnem primeru ni šlo, ker so bili sklicatelji delničarji. Nadalje bi lahko obstojale pomanjkljivosti v zvezi z navedbo firme in sedeža družbe, kraja in časa zasedanja ter pogojev, od katerih sta odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice. Vsebinsko to pomeni, da so razlogi za ničnost v zvezi s preklicem zelo zoženi, in sicer na primere, ko delničarji sploh ne bi mogli ugotoviti kdaj, kje in pod katerimi pogoji zasedanje bo oziroma pod katerimi pogoji bodo lahko izvrševali glasovalno pravico (1). Trditev v zvezi z navedenimi pravno pomembnimi dejstvi pa tožeča stranka v okviru svojega trditvenega bremena ni ponudila (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pomanjkljiva je tudi trditvena podlaga o ničnostnem razlogu volitev novih članov nadzornega sveta, ki se neposredno navezuje na to, da je bil preklic sklica skupščine s strani stečajnega upravitelja utemeljen.

Pri izpodbijanju skupščinskih sklepov velja tako imenovana relevančna teorija, saj mora tožeča stranka zatrjevati, da so kršitve Zakona oziroma statuta pri sprejemanju sklepa vplivale na njegovo veljavnost. Tožeča stranka mora v tožbenih trditvah in v dejanski podlagi predlagane začasne odredbe v vsaki zadevi posebej navajati vsa pravnorelevantna dejstva. Sklicevanja na trditveno podlago v drugih zadevah (ki tečejo med pravdnima strankama) sodišče ne more upoštevati. Tožeča stranka pa v tej zadevi ni navedla relevantne vzročne zveze med kršitvijo tožene stranke na 13. seji skupščine in (ne)veljavnosti na tej skupščini izglasovanih sklepov.

Predlagana začasne odredba, vložena 19. 9. 2008, se nanaša na 14. skupščino tožene stranke z dne 21. 4. 2008. O tem predlogu prvostopenjsko sodišče še ni odločalo, zato tudi ne more biti predmet obravnavanja v tem pritožbenem postopku. Nedvomno pa ne gre za modifikacijo že predlagane začasne odredbe, saj se izpodbijani sklep nanaša na 13. skupščino tožene stranke, nov predlog za izdajo začasne odredbe pa, kot je bilo že pojasnjeno na 14. sejo skupščine tožene stranke.

Ker tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena ostala absolutna bistvena postopkovna kršitev (2. odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena, 155. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje toženi stranki ni priznalo stroškov postopka z odgovorom na pritožbo, ker slednji v zvezi z vsebino pritožbenih navedb niso bili potrebni.

Datum zadnje spremembe:

07.07.2010

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 37/2002
• Sodba III Ips 252/2008
• VSL sodba in sklep I Cpg 1094/2009