<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 4537/2009

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.4537.2009
Evidenčna številka:VSL0060049
Datum odločbe:10.03.2010
Področje:IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - izbirna pravica - upravni postopek - nepravdni postopek - denacionalizacijska odločitev v nepravdnem postopku - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - res iudicata

Jedro

Ker je o vrnitvi iste nepremičnine že odločil upravni organ, ni pogojev za odločanje v sodnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v 2. odstavku potrdi.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o vrnitvi premičnega premoženja, vendar to ni predmet pritožbe.

Zavrnilo je predlog predlagateljev za vrnitev nepremičnine X, k.o. S., kajti ugotovilo je, da je P. V. zaplenjeno premoženje pridobila na podlagi nične pogodbe in ob izreku sodbe Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 28.8.1945 ni bila več lastnica te vložne številke. Njen zahtevek tako na podlagi 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS ni utemeljen.

Zoper sklep se predlagatelji pritožujejo in navajajo, da izpodbijajo sklep v delu, ki se nanaša na vrnitev nepremičnine X, k.o. S. v naravi. Sklep izpodbijajo zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, Up 332/97 z dne 19.3.1997, in jo citira. Navaja, da je šlo tudi v konkretnem primeru za podržavljenje na podlagi predpisa in ne za ničnost pravnih poslov. Navaja, da se sodišče v sklepu sklicuje na sodbo, opr. št. Zp 1413/46 z dne 24.2.1947. Vendar je bila ta sodba izdana kasneje, po odloku AVNOJ z dne 21.11.1944 in ZPSP – Zakonu o prenosu sovražnega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, saj je izrekla pogodbo z dne 12.10.1942 za nično, čeprav je bila tedaj nepremičnina že podržavljena na podlagi predpisa. Ta sodba ne more biti podlaga za zavrnitev zahtevka. Potrebno je uporabiti Zakon o denacionalizaciji – ZDen. Navaja, da podobno velja tudi za pogodbo, na podlagi katere je denacionalizacijska upravičenka pridobila sporno nepremičnino – pogodba z dne 6.4.1945. Nepremičnina je bila upravičenki podržavljena z obsodilno kazensko sodbo Vojaškega sodišča z dne 28.8.1945, zato kasnejša odločba o izreku pogodbe za nično z dne 24.2.1947 ne more biti pravno pomembna. Tudi sicer niso bili podani pogoji za podržavljenje ali ničnost. Pritožba nato opiše kronologijo dogodkov od leta 1942 dalje. Nato navaja, da če bi višje sodišče štelo vprašanje ničnosti za pomembno, bi to navedlo že v sklepu z dne 13.4.2005. Okoliščine o namenu izmakniti premoženje odvzemu v sklepu niso omenjene.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je treba ugotoviti tole:

Z vlogo 10.1.2001 (red. št. 49) so predlagatelji razširili predlog na vrnitev nepremičnine X, k.o. S., v predlogu pa niso izrecno navedli, za katere parcele gre. Z vlogo (red. št. 144) so predlagatelji specificirali zahtevek tako, da so za večino parcel zahtevali odškodnino v obveznicah, izrecno pa so zahtevali vrnitev nepremičnine, parc. št. X1 v naravi od P. S. M., ki so ga predlagatelji sicer šele v vlogi z dne 1.4.2008 (red. št. 139), navedli kot nasprotnega udeleženca.

V pritožbi je sporna vrnitev nepremičnine X, k.o. S., v naravi. Pritožba ne reče izrecno, da je spor le še glede parc. št. X1, vendar, kot rečeno, to izhaja iz pritožbenega predloga v zvezi z vlogo na red. št. 144.

Sicer pa iz podatkov v spisu izhaja, da je glede iste parcele tekel denacionalizacijski postopek, ki je bil pravnomočno končan 22.4.2004 (priloga A27). Zahtevek za vrnitev te nepremičnine je bil pravnomočno zavrnjen.

S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1096/2004 z dne 13.4.2005 je bilo sodišču prve stopnje naloženo, da ugotovi, ali gre za tek dveh postopkov, upravnega in sodnega glede iste nepremičnine, sodišče prve stopnje pa naj bi predlog obravnavalo tudi s tega stališča. Sodišče prve stopnje tega sicer ni ugotavljalo, ker je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo iz drugih razlogov. Vendar pa podatki v spisu nedvomno kažejo, da je ob izdaji sklepa sodišče prve stopnje z dne 17.12.2003, ki je bil nato razveljavljen s sklepom I Cp 1096/2004 z dne 13.4.2005, šlo za tek dveh postopkov v isti stvari, po 22.4.2004 pa je šlo za postopek v stvari, ki je bil že pravnomočno končan pred upravnim organom. Drugače rečeno: predlagatelji vse od 22.4.2004 skušajo v sodnem postopku doseči to, kar jim ni uspelo v upravnem, torej vrnitev nepremičnine parc. št. X1, k.o. S.. Predlagatelji so sicer imeli pravico izbrati, v katerem postopku bodo uveljavljali vrnitev, vendar izbire niso opravili. Potem ko je bilo 22.4.2004 pravnomočno odločeno, da se zahtevek za denacionalizacijo zavrne, najkasneje od tedaj dalje ni bilo več pogojev za obravnavanje zadeve v sodnem postopku, ker je bilo o tem pravnomočno odločeno v upravnem postopku. Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog zavreči iz teh razlogov, torej iz razloga, ker gre za pravnomočno odločeno stvar (primerjaj 12. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). O dvojnosti postopkov govorita sodbi VS RS U 2249/2002 z dne 24.4.2004 in U 2580/2006 z dne 10.7.2007.

S tem ko je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo z drugimi razlogi, pa tudi ni ravnalo napačno, saj je odločilno to, da predlagatelji v sodnem postopku ne morejo uspeti s svojim predlogom za vrnitev nepremičnine parc. št. X1. Predvsem zato, ker je o zavrnitvi predloga že pravnomočno odločil upravni organ. Če pa bi ta razlog ne držal, pa veljajo razlogi sodišča prve stopnje. Pravni posel z dne 17.4.1945, s katerimi je P. V. pridobila nepremičnino, je bil ničen v zvezi z odlokom AVNOJ, ki ga je citiralo sodišče prve stopnje in torej ob izreku sodbe Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 28.8.1945 II SOD 1508/45 (priloga A6), P. V. ni bila več lastnica nepremičnine X, k.o. S.. Izrek o zaplembi je lahko imel le ugotovitveni pomen (podobno odločbi VS RS II Ips 88/2006 z dne 21.12.2006 in II Ips 647/2004 z dne 26.10.2006).

Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da ni pogojev za vrnitev zaplenjenega premoženja po 145. členu ZIKS je tako pravilna, glede na razloge, ki jih je navedlo sodišče druge stopnje, pa na pritožbene trditve ni treba odgovarjati. Ti razlogi namreč za odločanje o stvari niso odločilni.


Zveza:

ZIKS člen 145.
ZNP člen 37.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ0NDc1